Študentski boni so gotovo ena izmed najboljših ugodnosti za študente pri nas. Na ta način prihraniš denar in čas, a imaš ob tem bolj malo vpogleda v to, kaj vse dobiš in poješ v eni gobovi juhi. Nekaj več ti je lahko jasno od leta 2014 dalje, ko je postalo navajanje alergenov tudi obveznost ponudnikov prehrane. Najbolj pa veš, kaj ješ, ko si skuhaš sam. Takrat se verjetno ne podajaš ravno na Master Chef doživetje, vsaj ne vsakič. Prav ti pridejo predvsem vnaprej pripravljene jedi ali vsaj že malo obdelana živila – za vmesne prigrizke, nagrade po napornih izpitih in dneve, ko potrebuješ krvni »cuker boost«. Toda znaš brati deklaracije in veš, kaj kupuješ?
- Po splošnih priporočilih naj bi maščobe predstavljale med 20 in 35 % celotne dnevne energijske vrednosti živil, ki jih zaužiješ. Nasičene maščobe naj ne bi predstavljale več kot 7 %, transmaščobe ne več kot 1 %. Svojo osnovno metabolno porabo (bazalni metabolizem) si lahko izračunaš takole: ženske = 655 + (9,6 x teža v kg) + (1,8 x višina v cm) – (4,7 x starost v letih) oziroma moški = 66 + (13,7 x teža v kg) + (5 x višina v cm) – (6,8 x starost v letih).
- Seštevek vrednosti sladkorja, škroba in prehranskih vlaknin predstavlja skupno vrednost ogljikovih hidratov. Po splošnih priporočilih naj bi povprečen odrasel človek, ki dnevno zaužije 2000 kcal, z ogljikovimi hidrati pokril med 45 in 65 % vseh energijskih potreb.
- Sestavine v živilih si na deklaraciji sledijo v zaporedju po deležih v celotni sestavi. To pomeni, da večji, kot je delež določene sestavine v živilu, prej se ta pojavi na spisku. Osredotoči se predvsem na prve 3–4 navedene.
- Navedene vrednosti na 100 g živila ne predstavljajo nujno tudi velikosti porcije tega živila, zato pred nakupom preveri, kakšno količino tega živila sploh potrebuješ.
- Pazi pri aditivih z oznako E in se pozanimaj, katerim se je dobro izogibati. Več informacij o tem in druge koristne nasvete najdeš tudi na portalu veskajjes.si.
Novinar
