Zdravje je ključno za normalno delovanje človeka in kakovost njegovega življenja. V študentskih letih ga je potrebno še posebej varovati, saj je telo izpostavljeno številnim dejavnikom tveganja. Pomembna je uravnotežena prehrana, redno gibanje, dovolj prostega časa, stiki s prijatelji, zdrava in varna spolnost, izogibanje poškodbam v cestnem prometu in športu, obštudijske dejavnosti, kar nas notranje dopolnjuje, zdravi medsebojni odnosi ter izogibanje alkoholu in kajenju.
Kako zdravi so slovenski študentje?
Po podatkih Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani so slovenski študentje v glavnem zdravi. Opažajo, da je veliko študentov zaskrbljenih zaradi bolezni svojcev, zanima jih, kako se to prenaša iz roda v rod. Prosijo za razlago o preventivi pred potovalnimi in spolnimi boleznimi ter alkoholu. Akutne, nenadne težave rešujejo hitro. Raziskave Sektorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani so pokazale, da se med študentsko populacijo pojavljajo enake bolezni kot med neštudentsko populacijo enake starosti.
Pravilna izbira hrane in prehranjevalne navade
Tisti, ki v času študija ne morejo bivati doma, si morajo prehrano organizirati sami. Zelo pomembna za pripravo jedilnikov je pravilna izbira hrane, poleg tega pa za zdravje še prehranjevalne navade. Do slabih prehranjevalnih navad pride zaradi pomanjkanja zavesti o pomenu prehrane za dobro zdravje, uživanja hitre ulične hrane in napitkov ter naglice. Med najpogostejše spadajo neredna prehrana, uživanje hrane stoje, med hojo ali vožnjo, hitro uživanje hrane, slabo prežvečena hrana in uživanje prazne hrane. Problem so tudi alkoholne pijače, kajenje in premalo gibanja.
Smernice zdravega prehranjevanja študentov
Po smernicah zdravega prehranjevanja za študente je priporočena energijska vrednost kosila študentov od 750 do 1.050 kcal za moške in od 600 do 840 kcal za ženske. Kosilo naj obsega glavno jed (mesna jed ali zamenjava za meso), škrobno prilogo, zelenjavo ali sadje (zelenjava, kuhana priloga, surova solata ali kompot) in napitek (voda, naravni sok, mlečni napitek, nesladkan čaj). Škrobne priloge, zelenjave in sadja mora biti enkrat več kot glavne jedi.
Kako zdravo se prehranjujejo študenti?
Raziskave prehranjevalnih navad študentov in izbire hrane so pokazale, da prehrana študentov ne izpolnjuje značilnosti zdrave prehrane. Problematično je predvsem izpuščanje obrokov, katerih imajo čez dan razporejenih premalo, premalo zaužijejo sadja, zelenjave in rib, preveč pa različnih visokoenergijskih prigrizkov in alkoholnih pijač.
Študenti so tista rizična skupina, ki zaradi odhoda iz kraja bivanja in daljše odsotnosti hitro podleže nezdravi hitri prehrani. Zaradi številnih obveznosti hitro pozabijo na primerno časovno in količinsko razporejeno prehrano. Nezdrave prehranjevalne navade povzročajo slabo počutje in slabšo delovno storilnost ter hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma, ki je dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.
Študenti se pomena zdrave prehrane zavedajo vse bolj
Zdravo prehrano študentov spodbuja tudi ŠOS, ki je v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem in študentov dodiplomskega študijskega programa Prehransko svetovanje – dietetika in podiplomskega magistrskega študijskega programa Dietetika v okviru projekta „Jem zdravo. Študiram s polno paro!“ izdala brošuro s številnimi zanimivi nasveti za zdravo prehrano študentov. Na Zvezi Študentskih klubov Slovenije se prav tako zavedajo te problematike, zato je nastal projekt Škisovi dnevi zdrave prehrane, kjer skušajo mlade že več let ozaveščati o pomenu pravilne prehrane. Podobnih projektov je več. Vendar pa je potrebno teorijo prenesti tudi v prakso, ki pa je na vsakem posamezniku samem.
Matej Glažar
