Vonj, okus, občutek sveže kave, ko se zbudimo na vse zgodaj zjutraj. Nepopisen. Marsikomu se dan sploh ne more začeti brez prvega požirka kave. Zanimivo, da je napitek tako popularen, dejstva o njem pa so slabo znana.
Ali veš, katera država spije največ kave? Ali kaj so nepričakovane zdravstvene koristi ob skodelici kave na dan? Razkrili ti bomo presenetljiva dejstva o enem izmed najstarejših in najpopularnejših napitkov, vključno s količino, ki jo je priporočeno spiti na dan.
1. Kava je sadje
Ko pomisliš na kavo, si verjetno predstavljaš rjav prah, ali rjava zrna, vendar v resnici se njeno življenje začne v obliki sadja. Kavna rastlina goji majhno, rdeče jagodičevje, ki se imenuje kavne češnje. Zrna v notranjosti teh pa so tista, ki se zmeljejo in pražijo.
2. Brazilija je največja proizvajalka na svetu
Se sprašuješ, iz kje prihaja tvoja kava? Najverjetneje iz Brazilije. Ta južnoameriška država je največja proizvajalka kave na svetu in je med letoma 2017 in 2018 proizvedla kar 51 milijonov 60-kilogramskih vreč kave. Za lažjo predstavo: 1 kilogram fižola je enak 120. dvojnim espressom.
3. Najbolje jo je gojiti v »visokih krajih«
Na višji nadmorski višini, kot se goji, toliko bolje je to za končni produkt. Hladno, mokro podnebje pomeni, da češnje zorijo postopoma in razvijejo kompleksne okuse. Na približno 1500 metrov nadmorske višine, na višini etiopske kave, lahko pričakuješ cvetlično, koščičasto sadje in začinjene okuse. Na višini 1200 metrov – višini brazilske kave, zrna razvijejo orehast in čokoladen okus. Tista razvita na višini 900 metrov pa so navadno zemeljska in dolgočasna.
4. Proizvodnja traja zelo dolgo
Proces »iz rastline v skodelico« je kar dolg. Proizvajalci kave lahko pričakujejo dve leti in pol čakanja na to, da na njihovih rastlinah zrastejo češnje. Te nato potrebujejo natančno nego, saj prvih šest mesecev preživijo v zasenčenih drevesnicah. Zadnji, a najbolj naporen korak je žetev – češnje so navadno obirane ročno, saj drevesa rastejo na strmih pobočjih.
5. Zrna so rjava, ker so pražena
Surova kava je videti popolnoma drugače kot pražena kava – ko so zrna pobrana, so zelene barve. Med praženjem se škrob razgradi na sladkorje, ki karamelizirajo, kar daje zrnu rjavo barvo. Podobno je temu, kar se zgodi, ko popečeš kruh. Prav tako se razvije dišeče olje, imenovano caffeol.
6. Kavo lahko pražiš doma
Zrna so najboljša kakšen teden po praženju, vendar so vrečke, ki jih kupiš v trgovini lahko tam že več mesecev. Zato se zna zgoditi, da ne glede na to, kako dolgo jo pripravljaš, naletiš na slabo skodelico. Zato ljubitelji kave kupujejo surova zrna za praženje. Vse, kar potrebuješ, je ponev iz litega železa ali aparat za pokovko.
7. Ima zelo dolgo zgodovino
Točne točke odkritja kave ne poznamo, saj se je zgodilo tako zelo dolgo nazaj. Vendar nas ena izmed priljubljenih zgodb popelje vse do leta 850 našega štetja. Etiopski pastir koz je opazil, kako so njegove živali postale bolj energične potem, ko so se hranile z zrelim jagodičevjem grma arabica. Kaldi, pastir koz, je nato poskusil jagodičevje in tudi sam opazil učinek kofeina.
8. Kava izvira iz Etiopije
Če je zgodba o Kaldiju, pastirju koz, resnična ali ne, je Etiopija v vsakem primeru razumljena kot rojstno mesto kave. V pokrajini Kaffa, približno 460 km jugozahodno od glavnega mesta Addis Ababa, kavna drevesa rastejo spontano brez človeške intervencije. Gorska gozdna pokrajina vsebuje skoraj 5000 divjih vrst rastline.
9. Igrala je veliko vlogo v verskih obredih
Prvi kraj, zunaj Afrike, kjer se je kava razširila, je bil Jemen. Tam so jo pili Sufi med verskimi obredi v času srednjega veka. Vse od procesa praženja zrn do pitja napitka, zato da bi lahko ostali pokonci pozno v noč, je bil pomemben del njihovega čaščenja.
10. Pitje kave je bilo nekoč kaznovano s smrtjo
V nasprotju z drugimi državami otomanski sultan Murad IV ni prenesel kave oziroma »kavnih hiš«, kjer so se ljudje zbirali in družili, saj je bil mnenja, da se tam pletejo zarote proti njemu. Leta 1633 je sprejel odločitev, da je uživanje kave kaznovano s smrtjo v Istanbulu. Ni bil ne prvi ne zadnji vladar s tovrstnim razmišljanjem. Med 16. in 18. stoletjem je veliko evropskih in srednje vzhodnih vladarjev poskusilo prepovedati napitek.
11. Kava je tretja najbolj zaužita pijača na svetu
Več kot dve milijardi skodelic je spitih vsak dan, in čeprav postaja vedno bolj popularna v tradicionalnih državah, kot je Kitajska, ki je nagnjena k pitju čaja, predvsem med mladimi ljudmi, obstaja velika možnost, da se število še poveča. Pravzaprav se nov Starbucks v Kitajski odpre vsakih 15 ur.
12. Finska zaužije največ kave
Presenetljivo država, ki zaužije največ kave, ni njena rojstna država Etiopija ali Brazilija, kjer je največ gojena. To niso niti Združene države Amerike ali Italija, dom espressa. Finska je država, ki popije največ kave, in sicer je zaužite 12.5 kilogramov kave na osebo na leto.
13. Podnebne spremembe grozijo kavni industriji
Čeprav svetovna žeja po kofeinskem napitku raste, enako velja za grožnjo industriji – podnebne spremembe. Povečane globalne temperature in neenakomerno vreme povzročata katastrofo za kavne rastline, ki so občutljive na vročino in dež. Za Brazilijo je predvideno, da bo izgubila 25 % primerne zemlje za gojenje kave, zaradi česar je možno, da bo do leta 2050 veliko kmetov ostalo brez dela.
14. Visok vnos kave je povezan z zmanjšanim tveganjem za srčno popuščanje
Poleg povečanja kratkoročne energije obstajajo dolgoročne koristi za pivce kave. Nova študija je povezala visok vnos kave z zmanjšanim tveganjem za srčno popuščanje. Vendar pa so potrebne nadaljnje študije, da bi razumeli, kateri procesi lahko povzročijo to.
15. Ne bi smeli zaužiti več kot štiri skodelice na dan
Če pijemo preveč, lahko to tudi negativno vpliva na nas. Verjetno si seznanjen z vznemirjenostjo, tesnobo, razbijanjem srca in težavami s spanjem, ki jih prinaša preveč skodelic. Štiri je priporočeni maksimum, čeprav je to, kako kava vpliva na vas, odvisno tudi od drugih dejavnikov, na primer od tega, koliko drugih kofeinskih izdelkov zaužiješ, ravni, ki si jih navajen, in tvojega tipa telesa.
Novinar
