Ljudje smo različni in tako je različen tudi naš okus za hrano. Nekaterim ljudem je všeč pekoča hrana, drugi pa je nikakor ne prenašajo. To je tudi zato, ker je lahko pekoča hrana povezana tudi z bolečino. Zakaj je hrana pekoča in zakaj je všeč le nekaterim?
Termoreceptorji in nociceptorji
Ljudje imamo v telesu termoreceptorje, ki so odgovorni za zaznavanje temperature v naši okolici in v našem telesu, in nociceptorje, ki so odgovorni za zaznavo bolečine. Termoreceptorji se ločujejo glede na receptorje za hladno in receptorje za toplo. V telesu imamo kar dvakrat več receptorjev za hladno kot receptorjev za toplo. Ko termoreceptorji ne morejo več zaznavati temperature, bodi si ker je prehladno, ali ker je pretoplo, se vklopijo nociceptorji, in tako ljudje zaznamo nekaj kot boleče mrzlo ali peklensko vroče.
Na meji med termoreceptorji in nociceptorji ljudje zaznavamo tudi »okus« za pekoče. Čeprav bi bilo bolj pravilno, da zaznavamo, da je nekaj vroče. Na jeziku imamo namreč brbončice, ki zaznavajo 5 okusov, to so sladko, kislo, grenko, umami in slano. Pekoče hrane tako z jezikom ne moremo zaznati, razen ko se molekule iz pekoče hrane vežejo na termo in nociceptorje.
Kapsaicin
Fiziološka razlaga, zakaj do tega pride, izhaja iz molekule, ki se imenuje kapsaicin. Kapsaicin načeloma najdemo v čiliju. Rastlina čili pa je kapsaicin razvila z namenom zaščite sadeža, da ga ne bi pojedli plenilci.
Kapsaicin se na jeziku veže na temperaturne receptorje, ki se imenujejo TRPV1. To so receptorji, ki zaznavajo toploto. Vzbudi jih temperatura okoli 40°C. Kapsaicin pa prelisiči TRPV1 receptorje in jim zniža vzdražnostni prag, zato imamo občutek vročine že pri 33 °C. Zanimivo je, da smo ljudje edine živali, ki v pekočem občutku uživamo. Večino drugih živali namreč takšna izkušnja odvrne.
Kaj so dejavniki za ljubezen do pekoče hrane?
Obstaja več teorij o tem, zakaj ljudje kljub včasih bolečim izkušnjam uživamo v pekoče začinjeni hrani. Najbolj trdna teorija je povezana s tveganjem in nagrado. Študija iz leta 2016 v reviji Appetite je pokazala, da je posameznikovo tvegano vedenje dober napovedovalec njihove preference glede začinjene hrane. Če so se radi vozili s toboganom ali se hitro vozili po vetrovni cesti, so imeli radi piščančje perutničke pekoče.
Druga teorija trdi, da je hrana lahko posledica osebnostnih lastnosti, ki je okrepljena v posameznih družbenih skupinah ali kulturah. Študija iz leta 2015, objavljena v reviji Food Quality and Preference, je pokazala, da so moški v Pensilvaniji bili bolj dovzetni za zunanje ali družbene motivacije za pekoče začinjeno hrano kot ženske.
Je lahko ljubezen do pekoče hrane evolucijsko pogojena?
Druga teorija domneva, da je začinjena hrana morda ponudila evolucijsko korist v vročem okolju. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da je bila začinjena hrana na teh območjih dragocena, ker je povzročala potenje in tako imela hladilni učinek.
Obstajala bi lahko celo genetska komponenta. Na tem področju še nimamo povsem dokončnih študij, vendar je znano, da ljudje, ki jejo pekočo hrano, postanejo desenzibilizirani na kapsaicin. Nekateri pa so že rojeni z manj funkcionalnimi receptorji za kapsaicin. To jim že od začetka služi, da so manj občutljivi na pekoče senzacije kapsaicina v ustih.
Pekoča hrana je lahko tudi blagodejna
Za ljudi, ki so izgubili občutek za okus, je lahko začinjena hrana prehod v uživanje v obroku. Na primer, kemoterapija, ki jo dajejo bolnikom z rakom, lahko spremeni receptorje v brbončicah. To pomeni, da ima lahko hrana grenak, kovinski ali drugačen okus kot prej. Ker začinjeno hrano zaznavajo temperaturni receptorji in ne receptorji za okus, lahko še vedno čutite pekoč občutek. Nekatere študije kažejo, da lahko bolniki z rakom uživajo začinjeno hrano, da bi povečali svoje čutne izkušnje med ali po kemoterapiji.
Hrana lahko pričara različne izkušnje. Zakaj točno se je pri nekaterih ljudeh razvila ljubezen do pekoče hrane, pa še ni povsem znano. Je pa ljubezen do pekoče hrane še ena lastnost, po kateri se očitno ločujemo od živali.
Novinar
