Prehranske vlaknine so del rastlinske hrane, ki ga tvoje telo ne zmore normalno prebaviti, saj nima primernega encimskega aparata. Vlaknine so kemijsko gledano polisaharidi (kot ogljikovi hidrati), so torej sestavljene iz dolgih in med seboj povezanih sladkorjev (glukoza, arabinoza, fruktoza etc …).
Razlika je v vrsti kemijskih vezi, ki so pri ogljikovih hidratih takšne, da so encimom našega telesa dostopne. Vezi pri vlakninah pa so takšne, da naše telo nima primernih encimov za njihovo razgradnjo, zato več ali manj nemoteno potujejo od naših ust do črevesja.
V črevesju se nahaja več različnih mikroorganizmov, predvsem bakterij, ki živijo skupaj z nami in naseljujejo naše črevesje. Ta raznolika združba bakterij poseduje primeren encimski aparat za razgradnjo vlaknin.
Poznamo različne vrste vlaknin, ki jih lahko v grobem delimo na topne in netopne. Topne vlaknine se dobro topijo v vodi in z vodo tvorijo gelu podobne snovi. Topne vlaknine najdemo v ječmenu, ovesu, sadju in zelenjavi.
Poznamo tudi netopne vlaknine, ki pomagajo predvsem ljudem, ki imajo prebavne motnje in zaprtost. Najdemo jih tako v ovesu kot ječmenu, pa tudi v polnozrnatih mokah, semenih in zelenjavi (cvetača, solata, …) in stročnicah, na primer v fižolu.
Zakaj so vlaknine pomembne?
Vlaknine imajo ključen pomen pri ohranjanju zdravega črevesja in prebave. Zmanjšajo možnost nastanka hemoroidov, divertikularne bolezni, polipov in nastanka kolorektalnega raka. Predvsem topna vlaknina regulira nivo krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola (slabega holesterola LDL).
Zaradi počasnejšega sproščanja energije in tvorjenja gelu podobne snovi ob stiku z vodo, vlaknine pripomorejo tudi k daljšemu občutku sitosti.
Koliko vlaknin naj bi zaužili na dan?
Priporočljiva količina za mlajše od 50 let je 38 gramov za moške in 25 gramov za ženske, za starejše od 50 let pa 30 gramov za moške in 21 gramov za ženske.
Novinar
