Sladoled – odlična poslastica, brez katere poletje ni pravo poletje. V kornetu, lončku ali na palčki, lahko pa tudi po domače kar iz banjice. Lahko z dodatki ali brez, okusov ogromno (tudi z okusom česna, paradižnika, piva), prodajnih mest pa še več. No, degustacijo bomo prepustili tebi, opremili pa te bomo z nekaj dodatnimi informacijami, da se s svojim poletnim prijateljem še bolje spoznaš. ?
Zgodovina?
Sladoled si je človek pripravljal že v pradavnini. Šlo je sicer za nekoliko drugačno obliko kot danes, saj so namreč sneg pomešali s sadjem in medom.
Prvi zapiski, ki omenjajo sladico pripravljeno iz zgoščenega grozdnega soka, prelitega preko ledu, izvirajo iz Perzije. Ker skrinj pač še ni bilo, so sneg hranili v posebnih jamah, ledenicah ali pa so ga prinesli iz visokih gora in se z njim hladili v vročih dneh.
Prva komercialna raba sladoleda je zabeležena v srednjem veku, in sicer so Arabci v Damasku, Bagdadu in Kairu že uživali v sladoledu, ki je bil narejen iz mleka in bil sladkan s sladkorjem.
Kaj pravijo številke?
- Kitajci so zamrznjeno zmes snega, mleka in riža uporabljali že 200 let pred našim štetjem, nato pa je njihove aparature in recepte k nam prinesel Marco Polo.
- Prvi moderni stroj za izdelavo sladoleda je bil patentiran v ZDA leta 1843 s strani gospe Nancy Johnson iz Filadelfije.
- Prvo tovarno za proizvodnjo sladoleda so odprli v Bostonu, leta 1851.
Povprečen Američan na leto poje 20 litrov sladoleda, medtem ko smo se v povprečju Slovenci zaustavili na 4.- Kar 30 % prodanega sladoleda je vanilijevega okusa.
- Da poješ kepico, jo moraš polizati 50-krat.
- Za prodajalce sladoleda je nedelja najbolj donosen dan v tednu.
- Kdo pa poje največ sladoleda? Otroci med 2. in 12. letom in pa odrasli nad 45.
Povprečen Američan na leto poje 20 litrov sladoleda, medtem ko smo se v povprečju Slovenci zaustavili na 4.
Novinarka in urednica revije Dijak 2019
