Pravilna in uravnotežena prehrana je zelo pomembna za zdravje. Vsaka starostna skupina ima določene prehranske zahteve, ki jih mora upoštevati.
Študentje so v času študija še posebej mentalno aktivni, zato morajo poskrbeti tudi za kvalitetno gorivo svojih možganov.
Mladi se v glavnem prehranjujejo nezdravo
Raziskave so pokazale, da je prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava, kar velja še posebej za mlade. Ne zaužijejo priporočenega števila dnevnih obrokov, imajo neustrezen ritem prehranjevanja, previsoka je energijska vrednost zaužitih obrokov, zaužijejo preveč maščob, na jedilnikih je premalo sadja in zelenjave.
Tudi ponudniki subvencionirane prehrane za študente so dolžni uresničevati smernice zdravega prehranjevanja ministrstva za zdravje in študentom zagotavljati kakovostne obroke z optimalnimi energijskimi in hranilnimi potrebami študentov.
Priporočena energijska vrednost kosila za študente
Zaradi posebnih psihofizičnih potreb in zmožnosti vzdrževanja daljše sposobnosti koncentracije je pravilno prehranjevanje študentov zelo pomembno.
Zaradi študijskih obveznosti hitro pozabijo na primerno časovno in količinsko razporejeno prehrano s tremi obroki (zajtrk, kosilo, večerja) ter dvema malicama. Nezdrave prehranjevalne navade povzročajo slabo počutje in slabšo delovno storilnost ter hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma, ki je dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.
Po smernicah zdravega prehranjevanja za študente je priporočena energijska vrednost kosila študentov od 750 do 1050 kcal za moške in od 600 do 840 kcal za ženske. Kosilo naj obsega glavno jed (mesna jed ali zamenjava za meso), škrobno prilogo, zelenjavo ali sadje (zelenjava, kuhana priloga, surova solata ali kompot) in napitek (voda, naravni sok, mlečni napitek, nesladkan čaj). Škrobne priloge, zelenjave in sadja mora biti enkrat več kot glavne jedi.
Študentje se vse bolj zavedajo pomena zdrave prehrane
Zdravo prehrano študentov spodbuja tudi Študentska organizacija Slovenije, ki je v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem in študentov dodiplomskega študijskega programa Prehransko svetovanje – dietetika in podiplomskega magistrskega študijskega programa Dietetika v okviru projekta „Jem zdravo. Študiram s polno paro!“ izdala brošuro s številnimi zanimivi nasveti za zdravo prehrano študentov. Želijo jih spodbuditi k zdravemu načinu prehranjevanja in motivirati gostinske ponudnike k pripravi in ponudbi zdravih obrokov kosil.
Hrana za naše možgane
Med kvalitetna goriva za delovanje možganov spadajo borovnice, ki nevronom v naših možganih omogočajo lažjo in učinkovitejšo komunikacijo. Jagodičje nasploh zagotavlja številne hranilne snovi, ki skrbijo, da možgani nemoteno delujejo. Jabolka so odlična hrana za možgane, saj vsebujejo kverctin, močan antioksidant, ki ščiti občutljive predele možganov, ki so sicer dovzetnejši za poškodbe, ki jih povzročajo škodljivi prosti radikali, zaradi česar lahko posledično pride do upada kognitivnih sposobnosti. Avokado je bogat vir zdravih maščob, ki hranijo možgane.
Velika nihanja glukoze v krvi privedejo do slabše osredotočenosti in pomanjkanja koncentracije. Izberite raje sestavljene ogljikove hidrate, ki so v polnovrednih žitih, kašah, rižu, stročnicah in krompirju ter gomoljčnicah.
Med koristne za možgane med drugim spadajo še sardine in losos.
