Predelana živila so kriva za porast debelosti, medtem ko je naravna hrana ključ do zdravja in dolgoživosti, kajne? Čeprav nam splošna priporočila odsvetujejo uživanje predelane hrane, je resnica precej kompleksna, predvsem za športnike. Njihove potrebe zahtevajo, da včasih posežejo tudi po povsem predelanih živilih. Poglej si, kako najbolje poskrbiš za uravnoteženost prehrane s pravilno kombinacijo naravnih in bolj ali manj predelanih živil.
Kaj sploh pomeni naravno?
Ko slišiš za naravna živila, verjetno pomisliš na manj predelana živila, ki ne vsebujejo umetnih dodatkov. A stroge definicije ni. Z različnimi pridevniki te tako proizvajalci le skušajo prepričati, da je živilo zdravo in si z nakupom napravil nekaj dobrega. A ker nekaj prihaja iz narave, to ne pomeni nujno, da je tudi dobro za tvoje telo.
Povsem banalen in morda ekstremen primer je zelen krompir ali surovi indijski oreščki. Zagotovo povsem naravni živili, ki pa vsebujeta škodljive snovi, zaradi katerih bi imel ob njihovem uživanju zdravstvene težave. Pravilno shranjevanje in priprava živil sta zato ključ do varnega uživanja številnih sestavin. Tu že naletimo na težavo. Praženje indijskih oreščkov zahteva zelo visoke temperature, kar bi lahko umestili med predelavo. S tem je meja med naravnim in predelanim že precej nejasna.
Pozitivni zdravstveni učinki naravnih živil
Običajno si pod pojmom naravna živila predstavljamo precej dobre in hranljive izbire: sadje, zelenjava, žitarice, stročnice, oreščki in semena, meso, ribe in jajca. Ta živila so polna esencialnih hranil, kot so vitamini, minerali in aminokisline, ki sestavljajo beljakovine. Ta hranila so ključna za zdravje in tudi popravilo mišičnih poškodb po telesni aktivnosti. Vsebujejo tudi veliko vlaknin, ki pripomorejo k zdravi prebavi, močnem imunskem sistemu in zdravju na splošno.
Ker so naravna živila vedno kombinacija vlaknin, maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin poteka njihova presnova in prebava počasneje kot pri predelanih živilih. To je običajno dobro, med telesno aktivnostjo pa se stvari obrnejo na glavo. Takrat je pomembna čim lažja prebava in čim hitrejši dostop do vnesene energije.
So predelana živila res škodljiva?
Predelana živila so tista, ki so bila na nek način spremenjena iz njihovega izvornega stanja. Običajno s tem dosežemo daljši rok trajanja ali izboljšan okus. Drži se jih slab sloves in veljajo za nezdrava. Kljub temu, da nekatera res vsebujejo veliko soli, sladkorja ali nezdravih maščob, niso vsa predelana živila nujno le slaba. Verjetno največji problem predelanih živil je, da jih ni težko pojesti preveč. Prevelik vnos kalorij lahko vodi v pridobivanje odvečnih kilogramov, povečanje vnetja in višja tveganja za razvoj določenih bolezni.
Med telesno aktivnostjo »slabo« postane »dobro«
Med telesno aktivnostjo telo potrebuje energijo, zato so nekatere oblike predelanih živil lahko zelo priročne. Energijski geli, ploščice in športni napitki so na primer ravno zaradi predelave precej lažje prebavljivi. Ko med večjimi napori skušaš pridobiti karseda veliko energije in karseda hitro, je to velika prednost. Zaradi nizke vsebnosti vlaknin pri njihovem uživanju tudi ne boš preveč obremenil prebavil.
Kot vedno: potrebno je ravnotežje
Namesto popolnega izločanja moraš najti ravnotežje med bolj in manj predelanimi živili. To je za vsakega posameznika nekoliko drugačno, a upoštevaj, kdaj ti določena lastnost živila predstavlja prednost. Namesto povsem predelanih nezdravih prigrizkov med učenjem raje izberi oreščke, semena, sadje in mlečne izdelke. Namenska predelana živila, kot so energijske ploščice, geli in napitki naj služijo kot optimalen vir energije tik pred, med in po telesni aktivnosti. V vsakdanjem življenju z uživanjem stročnic, polnovrednih žit in zelenjave poskrbi za zadosten vnos vlaknin. Predvsem pa si zapomni, da je delitev hrane na »dobro« in »slabo« neumno, obstajajo le živila, ki so v specifičnih situacijah bolj ali manj primerna.
Novinar
