Si se kdaj vprašal, kako nastane odlična skodelica kave, ki si jo privoščiš vsako jutro? Okus je odvisen od kakovosti kavnih zrn in procesa praženja. Ta je tisti, ki iz preprostih zrn ustvari osnovo za najbolj priljubljeno pijačo na svetu. Kako ta poteka, nam je zaupala Polona Burnik iz družinske pražarne Kolektiv 22. Pravi, da se praženje začne že z izbiro surovih zrn.
V pražarni vsako leto nudijo druga zrna, saj poskušajo najti nekaj, česar še niso okusili. Polona rada odkriva različne note kave. Kava je vsako leto drugačna tudi zaradi spreminjajočih se razmer. Kavovec namreč ne more proizvajati popolnoma enakih zrn vsako leto. »To je zame pravzaprav nekaj čudovitega, poetičnega, neponovljivega,« pravi Polona.
Začne se z vzorci
V pražarni Kolektiv 22 vedno najprej preizkusijo vzorce različnih kavnih zrn. Temu procesu se reče »cupping« – pripravijo si enake količine kave različnih vrst v enakih skodelicah. Na podlagi tega se potem odločijo, katere so jim najbolj všeč in jih želijo ponuditi kupcem, ki jih štejejo pod širši krog kolektiva.
Surova zrna kave so svetlo zelene barve in sploh ne dišijo po kavi. Čeprav se postopek praženja na prvi pogled zdi enostaven (zrna pač vržeš v ogret pražilnik, spražiš in ohladiš), je treba upoštevati še druge dejavnike. Pomembni sta predvsem vlaga in temperatura v zraku, ki se spreminjata z letnimi časi. Zato je pri praženju treba biti prisoten in ves čas pazljivo spremljati, kaj se dogaja z zrni. Kolektiv 22 uporablja pražilnik stare šole, kar pomeni, da vse delajo ročno.
Od zelenega zrna do prepražene mojstrovine
Prvi korak praženja je segrevanje pražilnika do približno 180-200 stopinj Celzija. Ko je ta temperatura dosežena, se zelena zrna strese v boben, ki se vrti nad ognjem. Takrat temperatura v bobnu pade, saj so zrna hladna in nato začne spet naraščati. Kava se praži približno 7 do 9 minut, dokler se ne zasliši prvi pok. Pokanje kave je rezultat reakcije, kjer velika večina vode iz kavnih zrn izhlapi in se zrna povečajo.
To je pomemben kazalnik, da se praženje približuje koncu. Na tej točki je treba res pozorno spremljati zrna, jih poslušati, gledati in vonjati. Prepražena zrna je potrebno nato ohladiti. Ko dosežejo sobno temperaturo, se jih pospravi v posebne posode za shranjevanje kave. Tam zrna počakajo na naročila, po potrebi se jih še zmelje in zapakira.
Kultura pitja kave
»Zame je praženje tako lep del kave kot sam obred pitja kave,« pravi Polona. Všeč ji je, da vse delajo ročno, tako kot so to počeli včasih. Gre za neke vrste umetnosti in tudi Polona se je vedno imela malo za umetnico, čeprav si nikoli ni predstavljala, da bo pražila kavo.
Sezonsko ponudbo kave lahko najdeš na spletni strani pražarne Kolektiv 22. Na voljo so ti različni okusi, pa tudi brezkofeinska kava, če si skodelico tega napitka rad privoščiš tudi bolj pozno v dnevu. Zgodbo družinske pražarne izpod Alp pa lahko spremljaš tudi na Facebooku in Instagramu.
Urednica revije Študent
