Oatmeal in porridge sta izraza, ki ju celo prebivalci angleško govorečih dežel ne razlikujejo dobro. Oboje označuje eno najbolj priljubljenih oblik zajtrka. Če na spletu iščeš zdrave ideje za zajtrk, bo skoraj vsak drugi recept »oatmeal« ali »porridge«. Pa veš, kaj je razlika?
Če misliš, da je ena jed bolj nepredelana od druge ali vsebuje bolj zmlete kosmiče od druge – se motiš! Pri vsem skupaj je precej zanimivo, da v slovenščini take zmede ni. Je pa res, da nam en izraz v slovenščini manjka. A ga povsem elegantno nadomesti besedna zveza.
Vsak oatmeal je porridge, ni vsak porridge iz oatmeala
Oatmeal se nanaša na jed iz ovsenih kosmičev oziroma ovsa, ki so lahko kuhani v vodi ali mleku (oziroma v rastlinskem napitku). Gre torej za ovseno kašo ali ovsene kosmiče, saj oblika ovsa pri tem ne igra vloge: kosmiči so lahko valjani, zdrobljeni ali instant. Porridge je nadpomenka, saj gre za kašo iz katerega koli žita. Poleg ovsa so pogosta izbira še pšenica, proso in riž. Nekatere vrste kaše so pripravljene celo iz stročnic ali zelenjave. Običajno je osnovna sestavina kaše pripravljena v vreli vodi ali mleku, v nekaterih primerih se uporabi tudi jušna osnova.
Tudi polenta je porridge
V anglosaškem svetu porridge vključuje več kot le ovseno, proseno in ajdovo kašo, ki jih bolje poznamo pri nas. Američani imajo še posebej radi različne oblike kaše na osnovi koruze in poznajo vsaj tri različne oblike: polento, koruzno kašo (cornmeal mush) in koruzni zdrob, ki je običajno pripravljen iz mlete bele koruze (grits). Koruzne kaše imajo po svetu več imen in različic. Champurrado prihaja iz Mehike in poleg koruze vsebuje še sladkor, mleko in čokolado. Okusna sladica, torej. V Vzhodni Afriki koruzno moko in sirek zmešajo z drugimi mletimi žiti, da pripravijo uji.
Kitajci imajo raje riž
Za Kitajsko je značilna slana jed, nekakšna kaša iz riža. Filipinski arroz caldo bi verjetno prej uvrstil med bogate juhe ali enolončnice, dobeseden prevod pa pomeni »topel riž«. Čeprav nekatere različice vsebujejo celo piščančje meso, gre v osnovi še vedno za kašo oziroma porridge. Ta je namesto v mleku ali vodi kuhana v jušni osnovi. Kaše torej še zdaleč niso vse enake in dolgočasne. Poleg že omenjenih se kot osnovne sestavine najpogosteje uporabljajo še krompir, pšenica, kvinoja, rž, ajda, proso, farro, sirek, pira, nekatera druga žita in stročnice.
Ne le osnova, tudi dodatki poskrbijo za variacijo
Ko izbereš osnovno sestavino in skuhaš svojo kašo, se zabavni del kuhanja šele začne. Možnosti dodatkov so namreč še bolj raznolike in ti omogočajo, da jed resnično prilagodiš svojemu okusu. Sladkaj z rjavim sladkorjem, medom, javorjevim sirupom ali marmelado. Dodaj banane ali jagodičevje, žlico arašidovega masla ali čokolado. Posuješ lahko s cimetom, kakavom ali pa kokosovimi ostružki. Ne pozabi niti na oreščke ali semena. Ravno dodatki so razlog, da vsak dan lahko ješ kašo, a vendar nikoli ne ješ iste kot prejšnji dan.
Že z ovseno kašo je možnosti neskončno. Da ne boš vedno pristal na banani s kakavom, preizkusi spodnje ideje. Vključuje tudi slane različice, kot je ovsena kaša s špinačo in kuhanim jajcem!
Novinar
