Nov razpis za ponudnike študentske prehrane: kakšne spremembe se obetajo?

Canteen
Foto: BaderElbert iz iStock

Objavljen je nov Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2025 in 2026. Ta se precej razlikuje od prejšnjega – pa bomo novosti dejansko občutili tudi študentje? Študentsko prehrano na bone bodo po novem lahko ponujali v vseh krajih v Sloveniji, kar bi lahko precej vplivalo tudi na študente. Nekatere spremembe pa so bolj namenjene ponudnikom, da se ti lažje prijavijo na razpis. Preberi si, kaj lahko od kulinarike na študentske bone pričakuješ v naslednjih dveh letih.

Zbiranje točk – nekoliko drugačna pravila

Ponudniki, ki se prijavijo na razpis, so ocenjeni in točkovani v različnih kategorijah. Točke se tako dodeljujejo za uravnoteženost obrokov, raznovrstnost ponudbe, trajnostni način prehranjevanja, nudenje dietnih kosil, možnost prehranjevanja brez arhitekturnih ovir in podobno.

Upset man in messy kitchen. Many dirty dishware, utensils and food leftovers on table
Foto: Liudmila Chernetska iz iStock

Maksimalno število točk, ki jih ponudnik lahko prejme, je 156 za lokal oziroma 134 za dostavo. Minimalni prag za vstop na razpis po novem znaša 56 točk za lokal oziroma 50 točk za dostavo. Vstopni prag je torej višji kot prej, a tudi število točk, ki se jih dodeli za posamezno kategorijo, je spremenjeno.

Več točk je na primer namenjenih pogojem in kriterijem, ki se nanašajo na spodbujanje zdrave prehrane. Dodatne točke prejmejo ponudniki, ki ponujajo več kot dve brezmesni študentski kosili na teden. Uvedli so tudi točke, če ponudnik zagotavlja jedilnico z mizami in stoli ter ponuja hrano brez embalaže. Točkovanje je prilagojeno tudi tako, da je ugodnejše za ponudnike, ki ponujajo cenovno dostopnejša kosila.

Enaka pravila ne veljajo za vse

Ponudniki se po novem delijo v dve kategoriji: klasični ponudniki (tip A) in javni zavodi (tip B). Med klasične ponudnike sodijo običajne gostilne in restavracije, samopostrežne restavracije, okrepčevalnice, gostišča, turistične kmetije in podobno. V drugo kategorijo pa spadajo srednje šole, dijaški in študentski domovi, bolnišnice, domovi za ostarele in drugi podobni zavodi, ki imajo lastno kuhinjo in sami pripravljajo ter ponujajo hrano.

Za študente delitev niti ni pomembna, za ponudnike precej: ponudniki tipa B morajo izpolnjevati le vstopne pogoje javnega razpisa, medtem ko morajo ponudniki tipa A poleg vstopnih izpolnjevati še posebne pogoje. S tem se ponudnikom tipa B olajša prijavo in se v sistem študentske prehrane vključi javne ponudnike, ki v javnem interesu zagotavljajo zdravo in dostopno prehrano.

Desserts at cafeteria people with serving tray self service canteen
Foto: CandyBoxImages iz iStock

Med vstopnimi pogoji tudi brezmesna kosila

Med novostmi je tudi kriterij, ki naj bi skrbel za raznovrstnost prehrane. Ponudniki morajo študentom zagotavljati vsaj dve različni študentski kosili na dan, od teh pa mora biti vsaj eno brezmesno. Če ponudnik nudi prehrano pet dni na teden ali več, mora zagotavljati vsaj dve različni brezmesni kosili na teden.

Sprememba je tudi več točk za ponudnike, ki vključujejo brezglutensko prehrano in imajo za to ustrezen veljaven certifikat. Novost, ki bi lahko povečala število ponudnikov prehrane na študentske bone, je nekoliko sproščen pogoj glede odpiralnih časov. Prej je veljalo, da morajo ponudniki zagotavljati študentsko prehrano vsaj pet dni na teden in vsaj štiri ure na dan. Po novem bodo lahko študentsko prehrano zagotavljali tudi ponudniki, ki so odprti manj dni tedensko oziroma manj kot štiri ure na dan, če bodo študentsko prehrano nudili celoten odpiralni čas.

Pre-packaged vegetable salads displayed in a commercial refrigerator
Foto: monticelllo iz iStock
VIRGOV.SI
Prejšnji članekKoliko medalj bo osvojila Slovenija na OI 2024 v Parizu?
Naslednji članekSamsung v Ljubljano prinaša zabavno avanturo lov na Galaxy Z Flip6

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.