Četudi nisi vegan, te je morda že kdaj zamikala široka ponudba rastlinskih napitkov v trgovini, ki predstavljajo alternativo najpogosteje izbranemu kravjemu mleku. Poleg tega, da so omenjene alternative najpogosteje dražje, jih od kravjega mleka ločuje tudi drugačna sestava, različne hranilne vrednosti in drugačen način pridelave. Poleg kravjega mleka potrošniki najpogosteje izberejo mandljevo, sojino ali ovseno »mleko«. Katera izmed omenjenih možnosti je torej najbolj zdrava? Katera najbolj okolju prijazna? Spodaj si preberi, kdo je resnični zmagovalec med alternativami.
Pridelava mlečnih in rastlinskih napitkov
Iz rastlin lahko mleku podobno tekočino pridobimo na dva načina. Rastlinske dele lahko najprej namočimo, odcedimo, izpiramo in nato zmeljemo v gosto pasto. Druga možnost je sušenje in nato mletje do moke, ki jo lahko obogatimo z vitamini in minerali ter različnimi aromami. Ta po redčenju z vodo postane rastlinski napitek, ki ga najdeš na policah skoraj vsake trgovine.
Sestava in hranilne vrednosti
250 mililitrov kravjega mleka vsebuje 8 gramov beljakovin, 12 gramov ogljikovih hidratov in 2 do 8 gramov maščob (odvisno ali gre za posneto, delno posneto ali polnomastno različico). Z 250 mililitri mleka tako odrasla oseba pokrije približno 15 odstotkov dnevnih potreb po beljakovinah, 10 odstotkov potreb po ogljikovih hidratih in 2 do 15 odstotkov potreb po maščobah. Večina rastlinskih napitkov vsebuje manj ogljikovih hidratov, manj maščob, a hkrati več »zdravih maščob«. Vitamin D in kalcij, ki ju najdemo v kravjem mleku, v rastlinskih napitkih nista naravno prisotna. Tako mandljevo kot ovseno »mleko« vsebujeta precej manj beljakovin od kravjega mleka. Ovseno »mleko« se lahko pohvali vsaj z beta-glukani, to je vrsta zdravih vlaknin. Vsebuje tudi veliko ogljikovih hidratov v primerjavi z ostalimi rastlinskimi alternativami. Vsebnost ogljikovih hidratov v ovsenem »mleku« je tako včasih enaka kot v kravjem. Sojin napitek se po vsebnosti beljakovin brez težav primerja s kravjim mlekom in je tudi pomemben vir kalija. Soja pa vsebuje tudi izoflavone, za katere so včasih mislili, da povzročajo hormonska neravnovesja pri ljudeh. Danes vemo, da soja vsebuje premalo izoflavonov, da bi vplivala na precej močnejši hormon, estrogen. Izmed vseh štirih možnosti ima ravno mandljevo »mleko« najmanj hranil.
Odvisno od razmer?
Ena možnost bolje zadosti določenim kriterijem, ena je boljša po drugi plati … Razglasiti resničnega zmagovalca zato ni enostavno. Razen v določenih okoliščinah, ki iz igre odstranijo vse preostale različice. Za osebe z laktozno intoleranco imajo prednost rastlinski napitki. Če si alergičen na oreške, mandljevo mleko avtomatično izgubi bitko. Za ljudi, ki nimajo dostopa do raznolike in hranljive prehrane, predstavlja kravje mleko najboljšo možnost, da zadostijo potrebam po različnih hranilih. Sicer so prav vse možnosti dovolj hranljive, da jih brez težav vključiš v svoj jedilnik in so lahko del uravnotežene zdrave prehrane.
Kaj pa okolje?
Če so vse štiri možnosti primerljive kar se tiče zdravstvenega vidika, katera je najboljša izbira za planet? Pomemben vidik je poraba kmetijskih površin, saj sta z njo povezana uničevanje naravnih habitatov in izsekavanje gozdov. Za pridelavo enega kozarca kravjega mleka so potrebni skoraj štirje kvadratni kilometri kmetijskih površin. Od tega je večina zemlje potrebna za življenje govedi, nekaj pa za pridelavo njihove krme. Pogosta oblika krme sta soja in oves. Lahko si predstavljaš, da je precej učinkoviteje pridelovati ti dve vrsti rastlin za izdelavo napitka, kot za krmo govedi in posledično pridobivanje kravjega mleka.
Za kozarec rastlinskega napitka je tako potrebna le četrtina kvadratnega kilometra pridelovalnih površin. Poleg velikosti kmetijskih površin pa je pomembna tudi njihova lokacija. Pridelava soje je med glavnimi krivci za izsekavanje gozdov, kar pa ne velja za pridelavo ovsenega in mandljevega napitka. Drug pomemben faktor za okolje je poraba vode. S tega vidika je daleč najslabše kravje mleko s porabo 120 litrov vode za kozarec mleka. Za kozarec mandljevega napitka je potrebnih 70 litrov vode. Zmagovalca sta tako sojino in ovseno »mleko«, ki zahtevata le pet do deset litrov vode na kozarec končnega produkta.
Tudi glede izpustov toplogrednih plinov so v prednosti rastlinski napitki, saj se ob njihovi pridelavi proizvede le 0,1 do 0,2 kilograma izpustov na kozarec napitka. Pri pridelavi kozarca kravjega mleka pa se v ozračje izpusti več kot pol kilograma emisij, večino zaradi govedoreje.
Zmagovalec je …
Če nimaš posebnih zdravstvenih razlogov in alergij, so rastlinski napitki skoraj vedno boljša izbira, saj poskrbijo še za zdravje našega planeta. Med njimi izstopata ovseno in sojino »mleko«, ki ju lahko razglasimo kot absolutna zmagovalca v kategoriji mleko in rastlinske alternative za zdravje ljudi in planeta Zemlja.
Novinar
