Zadnje čase dobivamo vse več inovativnih alternativ živilom živalskega izvora, kar je v luči etičnih in okoljskih posledic industrijske agrikulture lahko le dobro. Del znanosti se je usmeril v iskanje trajnostno pridelanih virov beljakovin, s katerimi bi zmanjšali potrebo po pridelavi mesa. Po laboratorijskem piščancu in proteinih iz čričkov znanstveniki razvijajo nov hibridni tip hrane: riž z laboratorijskim mesom.
Do hibridne hrane z gojenjem živalskih celic v riževih zrnih
Riž z umetno govedino je iznajdba korejskih znanstvenikov, ki so metodo februarja predstavili v znanstveni reviji Matter. Avtorji menijo, da hibridni riž zagotavlja okusen in hranilen vir beljakovin. Verjamejo, da bi se na trgu izkazal za cenovno dostopno alternativo mesu, z manjšim ogljičnim odtisom.
»Predstavljajte si, da dobite vsa nujna hranila iz labortorijsko vzgojenega beljakovinskega riža,« pravi prvi avtor Sohyeon Park, ki je raziskavo opravil pod vodstvom Jinkeeja Honga z Univerze Yonsei v Južni Koreji. »Riž že ima visoko vsebnost hranil, a z dodajanjem živalskih celic ga lahko nadgradimo.«
Mesni riž v slabih dveh tednih
Riž se je izkazal kot primerno okolje za gojenje celičnih kultur, ker ima porozna zrna z organizirano strukturo, v kateri je dovolj prostora za živalske celice. Najprej so riž premazali z ribjo želatino, povsem varno in užitno sestavino, ki se celicam pomaga bolje oprijeti na podlago. Nato so rižu dodali goveje mišične in maščobne matične celice in jih devet do dvanajst dni pustili v petrijevki. Končni izdelek je goveji riž iz celičnih kultur, ki ustreza predpisanim regulacijam za varnost hrane, tveganje, da bo izzval alergično reakcijo, pa je nizko.
Riž so skuhali na sopari in opravili analizo
Kot je značilno za analize prehrambene industrije, so znanstveniki ocenjevali hranilno vrednost, vonj in teksturo. Rezultati so pokazali, da ima hibridni riž osem odstotkov več beljakovin in sedem odstotkov več maščob od navadnega. V primerjavi s tipično lepljivo in mehko teksturo navadnega riža je bil hibridni bolj čvrst in lomljiv. Pri rižu z višjo vsebnostjo mišičnih celic je bilo v vonju zaznati komponente govedine in mandljev, medtem ko je riž z višjo vsebnostjo maščobe imel bolj kremen, maslen vonj, z noto kokosovega olja.
Cenejša alternativa mesu
»Beljakovine, ki jih potrebujemo, ponavadi dobimo iz živalskih izdelkov, a živinoreja porabi veliko vode in drugih virov ter prispeva k izpustom toplogrednih plinov,« pojasni Park. Njihov izdelek ima znatno nižji ogljični odtis in stane precej manj. Za vsakih sto gramov proteinov iz hibridnega riža so naračunali 6,27 kilogramov izpustov CO2, kar je bistveno manj kot pri živinoreji. Pridelava sto gramov govejih proteinov nas namreč »stane« 49,89 kilogramov izpustov CO2. Na trgu bi se hibridni riž po ocenah ekipe lahko prodajal za 2,23 ameriških dolarjev na kilogram – kilogram govedine stane 14,88 dolarjev.
Ekipi se zdi, da bi se lahko hibridni riž kmalu znašel na trgu
Ker je hibridni riž relativno enostavno pridelan in varen za uživanje, je ekipa, kar se tiče njegove prodaje, optimistična. A najprej bodo ustvarili boljše pogoje v riževem zrnu, s čimer bi izboljšali hranilno vrednost končnega izdelka.
»Nisem pričakoval, da bodo celice tako dobro rasle v rižu,« pravi Park. »Zdaj vidim cel svet priložnosti za to hibridno hrano na osnovi zrn. Nekega dne bi lahko služila kot rešitev za lakoto ali kot obrok na vojaški, celo vesoljski misiji.«
Novinar
