Si rimski legionar, nekje tam v brezbožni Germaniji. Zebe te, veter piha in reže pod tvojo tuniko. Zavijaš se v kožuhe, a ne pomagajo. Čutiš, kako se mraz širi po tvojem telesu. Kaj boš storil, da si opomoreš? Zvrni kupico kuhanega rujnega seveda!
Zgodovina kuhanega vina
Kakor smo že slikovito prikazali v uvodu, so prvo kuhano vino uživali Rimljani. Pili so ga v obrambo pred mrazom in prehladom. Kaj kmalu so ga ponesli v vse pritikline svojega imperija in tako razširili to okusno tradicijo. Kamor je potoval rimski trgovec, je ponesel ta topli napitek s sabo. Kmalu je kuhano vino pila vsa Evropa. Evropska plemena so začela izumljati svoje lastne recepte z dodajanjem različnih zeli in sadja za izboljšanje okusa. V srednjem veku je bil še posebej priljubljen, saj je bil bolj higieničen napitek kakor voda.
Po koncu srednjega veka se je norija za kuhanim vinom počasi umaknila. Samo še ena država je strogo žulila pogreto rujno kapljico: Švedska. Na švedskem dvoru je bilo kuhano vino vsakdanjik. In kakor se zgodovina rada ponavlja, se je z osvajanjem ozemlja širila tudi ljubezen do »kuhančka«. Okoli leta 1600 se v kuharskih bukvah napitka prime ime »gllög«, »glog« ali »grog«.
Ob koncu 19. stoletja se kuhano vino spet razcveti po celi Evropi, saj ga začnejo trgovci in gostinci ponujati na veliko za čas božiča. Tako »kuhanček« povezujemo s prazniki. Vsak trgovec je ponujal svojo recepturo in s tem pripomogel k raznolikosti kuhanega vina. Skorajda vsaka kultura ima svojo različico. In tako nas zgodovina popelje do danes, ko ob grelcih v obeh rokah držimo kupo rdeče ali bele tople tekočine in jo z veseljem zlivamo po grlu.
Kako pripraviti kuhano vino?
Kuhanje vina je zelo poljuben recept, saj zanj ne obstajajo neka stroga pravila. V kuhano vino daj, kar misliš, da bo okusno. Nekatere nasvete pa je vendarle dobro upoštevati. Lastniki stojnic s kuhanim vinom uporabljajo cenena namizna vina, ki jih nato utopijo v sladkorju. Če že pripravljaš kuhano vino, uporabi kakovostno vino. Če izbereš rdeče vino, naj bo to sadnega priokusa, belo pa naj bo sladko.
Vina tudi ne pregrevaj, saj bo tako izgubilo svojo moč. Alkohol izhlapi pri okoli 78 stopinjah Celzija, tako da se izogibaj te temperature. Dodatki so seveda poljubni, priporočamo pa nageljnove žbice (klinčke), cimet, limono ali pomarančo, muškatni orešček, med, ingver ali druge začimbe, ki bodo dodale malce vročine. Lahko tudi eksperimentiraš in dodaš zraven kakšen čaj ali eksotične sadeže. Priporočamo pa, da napitek precediš, da se znebiš vseh kosov začimb.
Priprava običajnega kuhanega vina je dokaj preprosta:
Sestavine:
- 1 l rdečega/belega vina
- 3 dcl vode
- 10 žlic sladkorja
- vsaj 10 klinčkov
- 2 cimetovi palčki (ali cimet v prahu)
- 1 limona (narezana na rezine ali kolesca)
- katerakoli sestavina, ki bi po tvojem mnenju obogatila okus
- rum
Priprava:
Limono olupimo (limonina lupina lahko doda grenčico) in jo narežemo na krhlje. V primerno posodo zlijemo vino. Vanj nato dodamo krhlje limone, cimetovi palčki (ali pa toliko prahu, da se površno pokrije površina vina), klinčke, nekaj kapljic ruma ter seveda sladkor (po okusu). Kuhamo na zmerni temperaturi, a vino nikakor ne sme zavreti. Zato je priporočljivo kuhati s termometrom za kuhanje, da se izogibamo prej omenjeni temperaturi. Vino občasno premešamo. Ko je vino dovolj vroče, ga odstavimo in postrežemo. Lahko pa pustimo, da se ohladi in ga nato še enkrat pogrejemo pred postrežbo, saj tako začimbe še bolj spustijo okus. Še enkrat priporočamo, da se vino precedi in da se ga uživa zmerno.
Upamo, da bo tale članek pomagal, da se s prijatelji pogrejete ob kupici kuhanega vina in z njim preživite lepe praznike.
Novinar
