Raziskovalci Univerze v Göteborgu so se dokopali do novega dokaza za bolečino pri rakih. Odkrivajo, da boleči dražljaji dosežejo možgane obmorskih rakov. EEG-ju podobne meritve so pokazale jasne nevronske reakcije v možganih rakov med mehansko in kemično stimulacijo.
Prizadevajo si za izboljšanje dobrobiti živali
Znanstveniki so se osredotočili na živali, ki jih ubijamo za hrano, njihove pravice pa v EU niso zakonsko urejene. Med deseteronožce sodijo morske specialitete: škampi, jastogi, rakovice in potočni raki. Raki v zakonodaji EU o dobrobiti živali niso zajeti, a to bi se lahko kmalu spremenilo.
»Če želimo še naprej jesti rake, moramo najti manj boleče načine za njihovo usmrtitev. Zdaj imamo znanstvene dokaze, da raki občutijo in reagirajo na bolečino,« je povedala Lynne Sneddon, zoofiziologinja göteborške univerze.
Raki so se območja, kjer je zabolelo, dotaknili
Raziskovalci so rake izpostavili mehanskim vplivom, električnim sunkom ali kislinam na mehkih tkivih (antenah). Raki so reagirali z dotikanjem prizadetega območja ali pa so se nevarnosti v ponavljajočih se poskusih poskušali izogniti. Raziskovalci zaradi tega domnevajo, da čutijo bolečino.
Receptorji za bolečino v mehkih tkivih
Göteburški raziskovalci so prvi izvedli nevrobiološke študije z merjenjem aktivnosti v možganih obmorskih rakov z meritvami, podobnimi elektroencefalografiji.
»Ugotovili smo, da ima rakovica nekakšne receptorje za bolečino v mehkih tkivih, saj smo zabeležili povečanje možganske aktivnosti, ko smo na mehka tkiva rakovice nanesli potencialno bolečo kemikalijo, neke vrste kis. Enako se je zgodilo, ko smo na več delih telesa izvajali zunanji pritisk,« pravi glavni avtor študije, Eleftherios Kasiouras.
Odzivi kažejo, da imajo obmorski raki sistem za prenos bolečine iz mehkega tkiva krempljev, anten in nog v možgane. Pri fizičnem stresu je bil odziv na bolečino krajši in intenzivnejši kot pri kemičnem, ki je trajal dlje.
Dovoljeno razkosavanje živih rakov
»Samoumevno je, da vse živali potrebujejo nekakšen bolečinski sistem, da se lahko izognejo nevarnosti. Mislim, da ni treba testirati vseh vrst rakov, saj imajo podobno strukturo in torej podobne živčne sisteme. Lahko domnevamo, da tudi škampi, potočni raki in jastogi lahko pošljejo zunanje signale o bolečih dražljajih v svoje možgane, ki bodo te informacije obdelali,« pravi Kasiouras.
Raziskovalci opominjajo, da moramo najti bolj humane načine za ravnanje z raki, predvsem za usmrtitev. Trenutno jih je namreč dovoljeno žive razkosati – pri sesalcih, ki so vir hrane, to ni dovoljeno.
»Potrebujemo več raziskav, da bi našli manj boleče načine za usmrtitev rakov,« dodaja Lynne Sneddon.
Novinar
