Klasifikacija piv je izjemno težka naloga, saj vsaka vrsta nima točno določenih mej, ali pa so te zabrisane. Tako lahko v osnovi pivo delimo na piva spodnjega in zgornjega vrenja. Pivo je sestavljeno iz vode, slada, hmelja in kvasa. Vsaka pivovarna pa ima še nekaj skrivnih sestavin in različnih verzij varjenja, ki vsakemu pivu dajejo poseben značaj.
LAGER – ležak
Najbolj poznana in najbolj razširjena skupina piv, saj podjetja z množično proizvodnjo proizvajajo vsaj eno vrsto lagerja. Slovensko ime »ležak« je vzeto iz nemškega pomena besede lager, ki pomeni shramba. Temu primerno pa je tudi varjenje lagerjev. Vari se jih s kvasovkami, ki fermentirajo pri nižjih temperaturah (10°C in manj) in pri dnu fermentacijske posode. Da pa je okus še boljši, se priporoča shramba piva v hladnem prostoru, kjer bo pivo odležalo nekaj časa. Sam okus je odvisen od stila.
Svetli lager
Najbolj obširna skupina, ki zajema vsako vrsto lagerjev (ameriški, japonski ali evropejski).
Temni Lager
Še preden so pivovarne lahko varile svetle lagerje, so obstajali le temni, ki so se obdržali še do danes. Zelo amatersko bi jim lahko rekli le temno pivo.
Pilsner
Ime je dobilo po izvornem mestu Plzen in kmalu postalo slavno po vsej Evropi. Takrat iz lokalnih sestavin, zdaj pa razširjeno povsod.
Bock
Močan, temen lager nemškega izvora. Obstaja veliko podvrst, ki so postale že tako pomembne, da jih lahko uvrščamo v svoj razred. To so Doppelbock, Eisbock in Maibock.
ALE
Z večtisočletno zgodovino so piva v skupini ALE močno prisotna v zgodovini ljudstev. Varjena so z uporabo kvasovk, ki fermentirajo pri višjih temperaturah (15°C in več) in pri vrhu fermentacijske posode, kar pomeni tudi hitrejši proces fermentacije. Po nekaj letih zatišja so se predvsem v tem stoletju vrnili z velikim valom novih kraft pivovarn. Temu primerna je tudi težavnost kvalifikacije, saj se je po stilu angleških pivnic tudi po svetu razširil trend raznolikosti. Vsaka pivovarna ima svoj stil. Okus je odvisen od stila.
Rjavi ALE
Nastali so kot bolj sladka verzija blažjih alov v Angliji. To pa pomeni težko kvalifikacijo, saj ima vsaka pivnica na Otoku svojo vrsto piva.
Pale ALE – IPA
Pale ale in njegov predhodnik IPA sta najbolj poznani ALE vrsti piv. Z visoko vsebnostjo hmelja pride visoka stopnja alkohola in grenkobe.
Močni ALE
Poznan tudi kot ječmenovo vino. Pri varjenju se ne uporablja hmelja in ima visoko vsebnost alkohola.
Belgijski ALE
Sem se uvrščajo piva s karakteristikami belgijskih piv. Barva piv sega vse od zlate do temno jantarne in rdeče-rjave. Najbolj znana sta Leffe Blonde in La Trappe Blond.
Pšenično pivo
Nastane z visoko fermentacijo in spada med najbolj osvežilne. Kljub imenu ni narejeno le iz pšenice, temveč tudi iz drugih žit. Najbolj znana sta Erdinger in Paulaner.
Porter
Z uporabo črnega slada je dobljena klasična temnorjava barva. Ime je vrsta dobila po nosačih pristanišč v Londonu. Najbolj znan je London Porter.
Stout
Vrsta temnega piva, ki v sebi skriva več različic. Največkrat z višjim odstotkom alkohola. Najbolj znan je Guinness.
POSEBNA PIVA
Sem spadajo predvsem piva, ki jih težko spravimo v katero izmed ostalih kategorij. To so sadna piva, piva brez glutena, radlerji, rženo pivo, pivo z začimbami in podobno.
Urednik portala Student.si
