Kafetarji, 1. oktober je vaš dan, praznujemo namreč dan kave. Ta čarobna pijača je k nam prišla z juga, vendar njen izvor ni točno znan, nekaj legend nakazuje na Etiopijo ali Jemen. Evropa je kavo spoznala prek beneških trgovcev v 17. stoletju, prve kavarne naj bi se odprle na polovici tega stoletja.
Kavarne so spremenile družbo
Pomen kave in kavarn se je hitro razvil. Pitje kave je postalo ritual, kavarne pa prostor, kjer so se ljudje dobivali. Povezujemo jih predvsem z razsvetljenstvom v 17. in 18. stoletju in začetki javne sfere družbe stoletje kasneje. Kavarne so postale javni prostor, kjer so se odvijale pomembne debate z umetniškega, družbenega, političnega ali naravoslovnega področja.
Ker niso imeli vsi dostopa do časopisov, so mnogi v kavarne prihajali tudi po aktualne novice. Veliko so izvedeli od intelektualcev, še več pa od posebnih raznašalcev, ki so po kavarnah širili govorjene novice. V Angliji so lahko ljudje v kavarni kupili kavo za samo en peni in tako so imeli dostop do pogovorov in vseh novic ljudje iz vseh slojev, ki se drugače med seboj niso mešali.
V Franciji je bil še posebno izrazit intelektualen in političen pomen kavarn. V 19. stoletju so se v kavarnah dobivali intelektualci in umetniki, kot so Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Albert Camus, Ernest Hemingway, Pablo Picasso, James Joyce. V teh prostorih so se razvile velike ideje, v zaprtih pogovorih se je odprla družba. Možnost javnega izražanja mnenj je bila ključna pri reorganizaciji družbe, v kateri ima vsak pravico do osebnega mnenja.
Kava je ostala, navade so se spremenile
Gremo na en kafe? – Dej, te povabim na kafe. – O, obiski, bomo skuhali kafe.
Tudi v slovenskem prostoru so se skozi čas in prek Moja mati čuha kafe kavni rituali stopnjevali do današnje stopnje kavarniške kulture. Ob kavi se družimo, sestankujemo, obujamo spomine, zabijamo čas, hodimo na zmenke in se seznanjamo z življenji prijateljev, ki jih dolgo nismo videli.
Če so se včasih vsi dobivali ob kozarcu vina ali piva, se danes vedno več ljudi zbira ob kavi. Z globalnimi podjetji, kot je Starbucks, se je kava celo skomercializirala in podkrepila popularnost kafetkanja. Kava ni več le poživilo ali del jutranjega rituala, temveč način zbiranja, material za Instagram in umetnost oblikovanja pene. Kava je del družbe.
Ker je tako popularna, jo dobiš praktično povsod. A kam na najboljšo kavo? Za lažjo odločitev preveri seznam najbolj popularnih in unikatnih kavarn oziroma lokalov po Sloveniji.
Kam na kavo po Sloveniji
- Ljubljana: Kavarna Moderna, Cafetino, Kavarna STOW, Tozd, Café Čokl
- Koper: Kavarna Triglav, Bar Cameral, Tranzistor Bar, Čajnica Vanilla
- Maribor: Pisarna, Nana, Astoria, Ginger, Salon uporabnih umetnosti
- Nova Gorica: Caffe Trieste
- Celje: Hotel Evropa, Kavarna Oaza, Kuba Kafe
- Bled: Vila Prešeren
- Kranj: Panorama Stara Pošta
- Novo Mesto: Mestna kavarna
- Lucija: Mediterraneo
- Ptuj: Teta Frida (tudi v Mariboru, Kopru in Celju)
Novinar
