Ko se govori o uživanju sladkorja, se najpogosteje omenja škodljive učinke tega. Vendar je sladkor pravzaprav nujno potreben za učinkovito delovanje človeških možganov in preostalega telesa, res pa je, da ima v prevelikih količinah slabe posledice za naše telo.
Harvard Medical School navaja, da je glukoza, ena izmed oblik sladkorja, primaren vir energije za vsako celico v našem telesu. Še posebej pa se nanjo zanašajo možgani. Brez dovolj glukoze možganske celice ne morejo uspešno komunicirati med seboj, kar negativno vpliva na veliko možganskih funkcij.
Zakaj tako radi jemo sladkor?
Ko doživimo nekaj prijetnega, se v našem telesu aktivira sistem nagrajevanja, ki ustvari željo po tem, da bi vedenje, ki je pripeljalo do tega dogodka, ponovili.
Ključen del tega sistema je hormon dopamin, ki se sprosti ob prijetnem dogodku. Ko zaužijemo sladkor, se v telesu sprosti dopamin in v nas vzbudi ugoden občutek, zaradi česar si večkrat zaželimo tega živila.
Za to je poskrbela evolucija; naši predniki so za iskanje hrane porabili veliko energije in časa. Zato smo se razvili tako, da še posebno uživamo v sladki hrani, saj je ta izvrsten vir energije. Nasprotno so zelo kisli in grenki okusi velikokrat pomenili, da je hrana gnila, nezrela ali strupena, zaradi česar nam tej manj ustrezajo.
Nikoli dovolj sladkorja
RTV je nekaj let nazaj poročal, da slovenski otroci in mladostniki zaužijejo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto, kar je izrazito preveč – vseeno pa je statistika še slabša drugje po svetu, sploh v ZDA. Zakaj pride do tega?
Nivo dopamina se v telesu poveča tudi po zdravem in uravnoteženem obroku. Vendar bi se v primeru, da bi vedno znova jedli ta obrok, sproščalo manj in manj dopamina. Razlog za to je v dejstvu, da enolična dieta pomeni manj hranilnih snovi – zato je evolucija poskrbela, da nam kontinuirano uživanje istih živil začne kmalu presedati.
Nasprotno pa naše telo ne preneha sproščati dopamina, ne glede na to, kako pogosto jemo sladkor, kar pomeni, da nas vedno znova osreči.
Prav tako je zelo preprosto pojesti velike količine sladkorja. Ta se namreč absorbira v kri kot glukoza in povzroči sproščanje inzulina, katerega naloga je znižanje nivoja glukoze v telesu. To nalogo lahko pri zdravem človeku uspešno opravi relativno hitro, kar pomeni, da je ta kmalu spet pripravljen na novo dozo sladkorja, kot poroča CNET.
Posledice prevelikih količin sladkorja
Presnova sladkorja celicam povzroči veliko dela, kar jih preobremeni, učinki pa so vidni na več področjih.
Diete z veliko sladkorja negativno učinkujejo na hipokampus, možgansko strukturo, ki je odgovorna za spomin.
Če se telo dalj časa sooča z veliko količino sladkorja, to potencialno vodi tudi do inzulinske rezistence, kar pomeni, da se telo ne več tako dobro odziva na inzulin, posledično pa so nivoji sladkorja v krvi previsoki. To vodi do sladkorne bolezni tipa 2, ki pa s seboj prinese še celo vrsto neželenih učinkov.
Zaradi prevelikih količin sladkorja lahko trpijo tudi sklepi, srce in jetra.
Junior novinar
