Prebiotiki, probiotiki, postbiotiki – že samo podobnost imen je razlog dovolj za zmedo. Večina se zaveda, da so te različne vrste biotikov koristne za človeški organizem, vendar morda ne razlikujejo med predponami oz. mislijo, da je vse bolj ali manj ista stvar.
V resnici so vsi trije pomembni za podporo skupnosti mikroskopskih organizmov, ki živijo v prebavnem traktu, znanem kot črevesni mikrobiom. Vseeno pa se v specifičnih namenih, katerim služijo, razlikujejo.
Probiotiki
V človeškem telesu živijo tako koristne kot škodljive bakterije; biotiki ravnotežja med tema dvema vrstama prevesijo v pozitivno smer.
Probiotiki se od drugih dveh vrst razlikujejo po tem, da so kategorija živih mikroorganizmov oz. bakterije, medtem ko sta drugi dve vrsti molekul.
Vnos probiotikov (torej dobrih bakterij) v telo pomaga obdržati slabe bakterije, predvsem v črevesju, v omejenih količinah.
Kot probiotične bakterije so največkrat omenjene (in uporabljene) Laktobacili ter Bifidobakterije, ki pa imajo še na desetine sevov, torej bakterij iste vrste z določenimi skupnimi specifičnimi lastnostmi.
Tej prav tako služijo vsak svojemu specifičnemu namenu. Glede namenske uporabe se lahko posvetuješ z zdravnikom ali pa se o tem pozanimaš sam (pomagaš si pa lahko s tem vodičem).
Kot že omenjeno, se probiotike navadno uporablja za spodbudo zdravju črevesja, še posebej za prevencijo ali zdravljenja diareje, izboljšanje sindroma razdražljivega črevesja, ponovno vzpostavitev ravnovesja med jemanjem antibiotikov itd.
Študije pa so pokazale tudi, da redno jemanje probiotikov zmanjša pogostost prehlada.
Probiotike lahko vneseš v telo v obliki tablet ali pa preko določenih vrst hrane. Najpogostejši viri so kefir, kimči, kombucha in jogurti.
Kar nekoliko zakomplicira zadevo je dejstvo, da morajo probiotiki, če naj bodo učinkoviti, v telo prispeti živi – zato so tablete morda najbolj zanesljive, saj ne vsa fermentirana živila in jogurti vsebujejo živih in aktivnih bakterijskih kultur.
Prebiotiki
Zdaj, ko je bolj jasno, kaj točno so probiotiki, lahko tudi boljše razumemo prebiotike. To so namreč vir hrane za koristne mikrobe oz. probiotike.
Običajno so to oblika vlaknin ali ogljikovih hidratov, za presnovo katerih nimamo encimov. Posledično se po zaužitju premikajo po prebavnem traktu do črevesja, kjer se koristne bakterije lahko gostijo na njih.
Tudi te lahko poleg prehranskih dopolnil najdeš v živilih, predvsem v zelenjavi, sadju in žitaricah – v bananah, špargljih, artičokah, česnu, čebuli, fižolu, ovsenih kosmičih ipd.
Včasih so dodani tudi drugim živilom – če jih boš kdaj iskal na embalaži med sestavinami, bodi pozoren na besede, kot so oligofruktoza, beta-glukani, inulin, fruktooligosaharidi…
Priporočajo se predvsem tistim, ki želijo regulirati svoj krvni sladkor, znižati raven holesterola in izboljšati imunski sistem. Nekatere raziskave so tudi pokazale, da redno zauživanje tudi zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja.
The New York Times pa sicer poroča, da že samo zaužitje več vlaknin rezultira v večinoma istih učinkih.
Postbiotiki
Ko v telo vnesemo probiotike in postbiotike, mikrobi v črevesju zaužijejo neprebavljive prebiotične vlaknine in proizvedejo bioaktivne spojine – postbiotike.
Drugače rečeno, postbiotiki torej niso nič drugega kot presnovki probiotikov in prebiotikov.
Pravzaprav so prav tej končni cilj; oni so tisti, ki vplivajo na zdravo delovanje črevesja, saj noter zadržujejo dobre bakterije, slabe pa zunaj.
Za na konec pa še prijateljski opomnik, da pri biotikih, tako kot pri drugih prehranskih dopolnilih, proizvajalci niso zakonsko zavezani, da dokažejo učinkovitost ali varnost uživanja le-teh. Tako da se pri izbiri vedno svetuje, da dobro preučiš sestavine ali pa prosiš zdravnika za nasvet.
Junior novinar
