Da si nas podjetja, ki povsem zadovoljivo služijo, potiho in pomalem privoščijo, smo nažalost vajeni. Shrinkflation/skrčflacija in skimpflation/skimpflacija sta poimenovanji za pojav bolj ali manj prikritega krčenja velikosti oziroma namernega nižanja kvalitete izdelkov na trgu.
Pri tem je bistveno, da cena izdelkov ostaja ista ali celo naraste. Sam pojav ni sodoben (najdemo strokovne razprave o trgovski logiki pred francosko revolucijo, ko so mere že bile nekoliko standardizirane), je pa vse bolj prisoten, zato se posodablja tudi terminologija. V postcovidnem svetu, ko si inflacija in podjetniški pohlep že tako neusmiljeno podajata kupca, skrčflacija uhaja izpod nadzora.
Ukrep, ki pretenta potrošnika
Prvotna razlaga te prakse se je sklicevala na vrzeli v oskrbovalni verigi med pandemijo. Potuhnjeno zmanjševanje embalaže in vsebine proizvajalcem omogoča, da lažje dohajajo stroške ali povečajo dobiček, ne da bi na to preveč opozorili potrošnika. Anekdotalno lahko govorimo o občutnem upadu kakovosti izdelkov na trgu, a opazen porast cen in razmah prakse skrčflacije sta lažje dokazljivi spremembi. V Sloveniji spremembe na trgu spremlja Zveza potrošnikov Slovenije.
Danes Milka, kaj pa jutri?
Skrčflaciji se ne izogne nobena dobrina, opazna je pri širokem naboru izdelkov: od pomarančnega soka do papirnatih brisač. Nedavno se je za zmanjšanje neto količine tablic odločil tudi proizvajalec čokolad znamke Milka. Majhne tablice so zmanjšali za 10 gramov, velike pa za 20 (ali za 10 in dobrih 7 odstotkov). Odločitev je zanimiva zlasti v primerjavi z nekaterimi konkurenti, ki se s krizo kakava raje spopadajo z dvigom cen.
Je rešitev bojkot?
Spornim praksam se najbolj učinkovito zoperstavimo tako, da nehamo kupovati izdelke znamk, pri katerih opažamo upad v kakovosti/količini. Strokovnjaki poudarjajo, da imajo podjetja skrčflacijo raje kot dvig cen, ker se je v primeru spretne izvedbe kupec morda sploh ne zave. Stroške zmanjšamo tudi, če kupujemo v večjih količinah ali primerjamo cene drugih znamk in trgovcev. Velja ponoviti, da je zelo uporaben vir spletna stran Zveze potrošnikov, ki tako spremlja kot razlaga skrčflacijo. Posamezne primere lahko tam tudi prijavimo in pomagamo širiti bazo podatkov, ki bo v pomoč potrošnikom.
Skrčflacija in skimpflacija sta sicer etično sporni praksi, vendar nista prepovedani. Zveza potrošnikov si prizadeva za podobne ukrepe, kot so jih uvedli v Franciji, kjer morajo biti spremembe (zaenkrat le v večjih super- in hipermarketih) jasno označene vsaj dva meseca po postavitvi izdelka na trg.
»V trenutno veljavnem Zakonu o varstvu potrošnikov je že pravna podlaga za tovrstno ukrepanje: peti odstavek 14. člena namreč določa, da lahko minister, pristojen za varstvo potrošnikov, podrobneje predpiše način označevanja prodajnih cen in cen na enoto blaga, ki ga podjetja ponujajo potrošnikom, ter način označevanja cen storitve ali digitalne vsebine, ki jo podjetja ponujajo potrošnikom,« piše na strani. »Pristojno ministrstvo zato pozivamo, da po zgledu francoske vlade potrošnikom omogoči bolj informirane nakupne odločitve.«
Glede na nedavni bojkot trgovin v protest podražitvam in visokim maržam trgovcev lahko povzamemo, da je dogajanje pestro. Ali mora bolj skrbeti trgovce ali potrošnika, pa bomo še videli.
Novinar
