Zaradi podnebnih sprememb bi lahko nasadi nekaterih pridelkov propadli, cena živil pa bi s tem zelo narasla. Vojna v Ukrajini je še dodatno pokazala, kako nevarno je zanašanje na pridelke, ki jih po celem svetu uvažamo. Še posebno osnovna živila, ki predstavljajo večinski delež naše prehrane.
Katera so živila prihodnosti?
Po besedah raziskovalca dr. Sama Pirinona je večja raznolikost hrane, ki jo jemo, ena od rešitev za ublažitev pojava lakote, obravnavanje izgube biotske raznovrstnosti in pomoč pri prilagajanju podnebnim spremembam, je poročal BBC.
Na svetu je več kot 7000 užitnih rastlin, kot so zapisali na BBC-ju, pa jih gojimo in za prehrano uporabljamo le 417. Kaj bi lahko torej še jedli v bližnji prihodnosti, česar zaenkrat še ni na menijih pri nas?
»Lažna« banana
Ensete ventricosum je vrsta palmovca, soroden palmam banane. Ker njegovi plodovi niso užitni, mu rečemo tudi lažna banana. Študije kažejo, da bi lahko s produkti te rastline nahranili več kot 100 milijonov ljudi v svetu, ki se globalno segreva. Kljub temu se zaenkrat uporablja le v Etiopiji, kjer tudi raste. Škrobna stebla in korenine fermentirajo ter iz tega pripravljajo kaše in kruh. Več si lahko prebereš v našem članku o lažni banani.
Pandanus
Pandanus je majhno drevo, ki raste na obalnih območjih od pacifiških otokov do Filipinov. V jugovzhodni Aziji njegove liste uporabljajo za aromatiziranje, sadež, ki je podoben ananasu, pa se lahko je surov ali kuhan. Drevo lahko preživi v zahtevnih razmerah, kot so suša, močni vetrovi in pršenje slane vode, piše BBC.
Razne stročnice
Na svetu naj bi bilo 20.000 vrst stročnic, vendar jih uporabljamo le nekaj, na primer fižol, grah in čičeriko. Raslo naj bi jih še veliko, ki jih nismo spoznali. Stročnice so po poročanju BBC-ja tudi hrana prihodnosti, ker so cenovno dostopne, dober vir beljakovin in vitaminov, poleg tega pa rastejo v različnih ekosistemih. Tylosema esculentum, ki raste v sušnem podnebju južnih delov Afrike in vsebuje veliko hranil, se tam uporablja na različne načine, tudi zmlet v prah, iz katerega naredijo kašo ali »kakav«.
Žita
Novinar
