Začetnik ali ne; v vsakem primeru zagotovo obstajajo kuharske tehnike, ki se jih navadno ne poslužuješ. Občasno se nam zgodi, da se naveličamo naše kuhinje in standardnih receptov, ki polnijo naše krožnike. V tem primeru nam pomaga eksperimentiranje z novimi sestavinami ali implementacija novih načinov obdelave hrane. V obeh primerih se podamo na pot odkritja novih kulinaričnih okusov. V nadaljevanju ti predlagamo 7 kuharskih tehnik, ki bodo izboljšala tvoja kosila (in večerje).
Sotiranje
Sotiranje je hitro praženje na malo maščobi na visoki temperaturi. Ta tehnika se uporablja za pripravo mesa, zelenjave in morskih sadežev. Hrana se zlato rjavo obarva in popraži predvsem na zunaj, v notranjosti pa ostane sočna in sveža. Sotiranje je idealno za pripravo poletne lahke hrane, še posebno sezonske zelenjave. V azijski kuhinji je njena enačica stir fry oziroma kitajsko praženje.
Flambiranje
Flambiranje je od vseh opisanih tehnik najbrž najbolj ekstravagantno. Pa tudi nekoliko nevarno, saj vroče pripravljeno živilo prelijemo z vročo močno žgano pijačo, ki jo prižgemo. Ogenj objame našo jed, spremeni njen videz in poudari njen okus ter vonj. Najpogosteje flambiramo sladice (zagotovo si si že naročil ocvrt sladoled v kitajski restavraciji, ki so ga pred tabo spremenili v ognjeno kroglo), ki se zaradi vsebnosti sladkorja tudi nekoliko karamelizirajo. Flambiramo lahko tudi omake, ki jih nato prelijemo s sladko smetano ali šampanjcem, če želimo ogenj predčasno ugasniti.
Poširanje
Poširanje ali tudi zakrknjenje je postopek kuhanja tik pod vreliščem vode, ko ta brbota pod površino. Čeprav je najbolj znano poširanje jajc, saj se ga prikazuje v vsakem filmu in resničnostnem šovu kot skrajni preizkus kuharskih sposobnosti, se lahko to tehniko uporablja tudi za pripravo rib, drobovine in nežnega mesa, ki bi se lahko z uporabo drugih tehnik pri kuhanju poškodovalo.
Dušenje
Dušenje je idealno za enolončnice; dolgo in počasno kuhanje na nizki temperaturi, ki trde kose mesa in zelenjave pobrusi po robih. Poznamo tri različne podtehnike dušenja; v lastnem soku, z dodatkom maščobe ali z dodatkom maščobe in vode. Za meso sta primerni le prva in zadnja opcija.
Priprava omak
Pripraviti lastno omako ni vedno najlažje ali samoumevno. Zato se nam po omaricah valjajo jušne kocke in omake v prahu iz vrečk. Če pripravljamo testenine, je pametno spraviti nekaj vode od kuhanja ter jo uporabiti kot osnovo za omako. Če jo zlivaš v odtok, sedaj dvakrat premisli preden to storiš.
Deglaziranje
Deglaziranje je uporaben postopek, ki se ga poslužimo po končanem kuhanju. Lahko nam tudi služi kot osnova za pripravo omake. V resnici gre za »čiščenje posode«, saj se nam koščki hrane ali sok pritrdijo na posodo med kuhanjem (še posebno pri kuhanju in začinjanju mesa). Še vedno toplo posodo zato prelijemo z čisto juho, vinom ali sladko smetano ter tekočino prevremo. Po potrebi jo lahko zgostimo. Na tak način »porabimo« kar je ostalo v posodi ter si pripravimo odlično prilogo.
Ekonomičnost s hrano
Stremeti k uporabi vse hrane, ki jo imamo ni le etično in odgovorno, temveč tudi cenovno ugodno. Če se nam bučke in korenček malo zmehčajo, še ne pomeni, da jih moramo odvreči. Lahko jih uporabimo v juhi ter jih spasiramo. Če se nam kruh posuši, ga sicer lahko uporabimo za hranjenje golobov ali konjev; toda ni nujno, da sploh zapusti našo kuhinjo. Uporabimo ga lahko za pripravo:
- narastkov in kolačev
- domačih krušnih drobtin
- gratiniranega kruha s paradižniki in provansalskimi zelišči
- kruhove potice
- kruhovih cmokov
- kruhovih žličnikov
- kruhove musake
- francoskega toasta
Enkrat, ko začneš v svoji kuhinji eksperimentirati, ni poti nazaj. Zagotovo smo izpustili še ogromno tehnik, ki bodo tvoje veščine povzdignile na še višji nivo, zato ne odlašaj in si nadeni predpasnik še danes!
Novinar
