Sirovo tortico (tudi skutino torto ali cheesecake) so v nekoliko drugačni obliki poznali že stari Grki. Moderni čizkejk, kot ga poznamo danes, je nastal po iznajdbi kremnega sira v 19. stoletju. Je preprosta in izredno priljubljena sladica, ki jo pogosto postrežejo s sadjem ali sladkim prelivom, pripravlja pa se lahko tudi brez peke. Čeprav je ameriška različica verjetno najbolj znana, je vrst cheesecakea precej več.
Newyorška rezina
V ZDA cheesecake na poseben način pripravljajo tri mesta: New York, Philadelphia in Chicago. Newyorška rezina je daleč najbolj popularna oblika sirove tortice. Pri kremi se uporablja kremni sir (vmeša se tudi sladko ali kislo smetano), za značilno piškotno dno pa graham krekerji. Pogosto se peče v vodni kopeli. Je goste konsistence in bogatega, kremnega okusa, ki ne bo razočaral. Spomnimo se na slavne »dollar slice« kose pice: hitroživeči Newyorčani rezine in on-the-go formate pač obvladajo.
Philadelphia style
Filadelfijska rezina je skoraj zamenljiva z newyorško, z eno razlikovalno značilnostjo: je bolj puhasta in lahka, medtem ko je newyorška bolj gosta in zbita.
Chicago style cheesecake
Čikaška verzija je za spoznanje bolj puhaste konsistence, čeprav se po sestavinah od prvih dveh ne razlikuje preveč. Piškotno dno je tipično iz shortbread piškotov. Zunanjost tortice je bolj čvrsta, zato nas lahka kremna notranjost prijetno preseneti.
Japonski cheesecake
Pred leti je sirova torta dežele vzhajajočega sonca obsedla svet (ali vsaj splet). Japonski cheesecake je tako lahek in puhast, da je dobil kar vzdevek »soufflé cheesecake«. Torta je manj sladka in kalorična od zahodnih variant in se tradicionalno pripravlja v vodni kopeli. Značilna tekstura je posledica tega, da se beljake in rumenjake stepe posebej, preden gre masa v vodno kopel. Torta je manj sladka in kalorična od zahodnih variant in se tradicionalno pripravlja v vodni kopeli. Še posebej grejo v promet kot značilna sladica verige prodajaln Uncle Tetsu.
Käsekuchen, Nemčija
Tudi nemška ražlicica je lahka in puhasta, namesto kremnega sira pa se uporablja skuta quark ali kisla smetana. Dno je prav tako lahko iz piškotov, a se tradicionalno pripravlja iz testa.
Ostkaka, Švedska
Ostkaka je stara švedska specialiteta. Cheesecakeu se še najbolj približa z dobesednim prevodom: ostkaka namreč pomeni sirova torta. Po pripravi se precej razlikuje od ostalih različic, saj se sir naredi kar iz mleka s pomočjo sirila (lahko seveda preprosto uporabiš skuto). Zraven sodijo še jajca, moka, smetana in mandlji. Ostkaka ostane v pečici, dokler skorja ne porjavi. Tradicionalno jo postrežejo še toplo, s smetano in marmelado.
Baskovska
Baskovska sirova torta je znana po tem, da nima piškotne podlage in na prvi pogled deluje zažgano. Zanjo se lahko zahvalimo Santiagu Riveri iz San Sebastiana. Po njegovem receptu naj bi se baskovski cheesecake pripravljal s kremnim sirom iz San Milana, ki je nekoliko bolj slan od filadelfijskega. Baskovski cheesecake se peče na temperaturi okoli 200 stopinj Celzija, da zunanjost lepo porjavi, znotraj pa ostane mehka. Po peki nekaj ur počiva v hladilniku.
Sirova torta z rikoto, Italija
Italijansko sirovo tortico od ostalih loči predvsem tekstura. Ker je glavna sestavina rikota, je konsistenca nekoliko bolj zrnata. Torta je za spoznanje bolj suha, a nič manj okusna.
Topfentorte, Avstrija
Ker vrst skutine torte ne bo kmalu zmanjkalo, končajmo kar pri sosedih. Avstrijska Topfentorte ima dve plasti lahkega biskvita, med katerima je krema. Je zelo lahka, tudi krema po teksturi spominja na mousse.
Novinar
