Izpitno obdobje se nezadržno približuje, kar za mnoge študente predstavlja precejšen stres. Ne glede na to, ali tudi ti spadaš mednje, si spodaj preberi, kaj o stresu drži in kaj ne. Znanost namreč pravi, da mnoga laična prepričanja in splošno znane »resnice« o stresu ne držijo.
Življenje brez stresa je idealno življenje
Stres ima pogosto negativno konotacijo, zato mnogi zmotno mislijo, da bi bilo življenje brez stresa boljše in bolj zdravo. V resnici določeno mero stresa potrebujemo za preživetje. Najbolj znan je odziv, ki ga verjetno poznaš pod imenom beg ali boj (angleško fight or flight response). Gre za stresni odziv, ki je ljudi predvsem v preteklosti ob srečanju z nevarnostjo pripravil na beg ali borbo (na primer s povišanjem srčnega utripa). Stres lahko pomaga tudi pri motiviranju določenega vedenja. Pod stresom smo se tako pripravljeni še bolj potruditi, da bi dosegli nek cilj. Problem nastane, če stres postane kroničen. Takrat je naš stresni sistem ves čas vklopljen, kar škoduje zdravju.
Stres pomaga ljudem delati hitreje in bolje
Se ti je že kdaj zazdelo, da si se pod pritiskom odlično odrezal? Ti povečan stres lahko pomaga do večje učinkovitosti? Žal je to bolj izjema kot pravilo. Običajno ljudje pod stresom pogosteje naredijo »neumne« napake, ki bi se jim sicer brez težav izognili. Ljudje, ki menijo, da odlično delujejo pod stresom, običajno pozabijo na druge faktorje, ki so pripomogli k uspehu. Povsem mogoče je, da si na primer bolj učinkovit, če delaš ponoči ali zjutraj. Nekaterim bolj ustreza delo od doma, drugi so učinkovitejši v pisarni. Zato je bolj smiselno ugotoviti, kateri delovni pogoji te pripravijo na uspeh.
Če si izgorel, pojdi na dopust
Izgorelost oziroma burnout je vse pogostejši pojav v družbi. Splošno znano zdravilo je dopust, kjer se popolnoma odklopiš, pozabiš na stres in vse skrbi. A dopust je le začasna rešitev, saj se ob prihodu domov vsa utrujenost in problemi vrnejo. Izgorelost je posledica različnih stresorjev, ki smo jim izpostavljeni dlje časa. Edina rešitev, ki zagotovo deluje na dolgi rok, je, da stresorje, ki so povzročili izgorelost, odstranimo iz svojega življenja. V praksi to najpogosteje ni mogoče. Če ti na primer študij predstavlja stres, si najbrž želiš drugačne rešitve. Proti izgorelosti te lahko precej učinkovito varujejo dobre dnevne navade. Poskrbi za zadosten in kakovosten spanec, urejeno prehrano in redno športno aktivnost. V svoj urnik ne pozabi vključiti tudi aktivnosti, v katerih uživaš, razmisliš pa lahko tudi o meditaciji.
Ne razmišljaj o problemu in vse bo bolje
Naslednjo minuto ne razmišljaj o roza slonu! Kar naenkrat je na videz preprosto navodilo postalo precej zahtevno, kajne? Zato zgoraj omenjeni nasvet ni preveč koristen, ko se spopadamo s stresom. Če o nečem zavestno ne želiš razmišljati, bo rezultat najverjetneje ravno nasproten. Po drugi strani v določenih primerih lahko s podrobnim razmišljanjem prideš do rešitev problema. Pri tem se vprašaj: »Je problem resničen ali gre za splet lastnih misli? Ali imam na voljo bolj koristne alternative? Obstajajo druge perspektive?«. S stresorjem se lahko spopadeš le, če se ga zavedaš in razmišljaš o njem oziroma o mogočih rešitvah.
Otroci si zaslužijo brezskrbno otroštvo – treba jih je zaščititi pred stresom
Čeprav v dobri veri, da skrbijo za svojega otroka, tako imenovani helikopterski starši (angleško helicopter parents) svojemu otroku delajo več škode kot koristi. Želijo jim odstraniti vse ovire, jih zaščititi pred vsemi nevarnostmi, poškodbami in podobno, a ob tem zavirajo otrokov razvoj. Zmeren stres je namreč za otroka koristen, saj ga nauči, kako preživeti krajša obdobja stresa in kako razviti mehanizme za uspešno spopadanje s stresom. Pomembno je, da otrok ve, da so starši vedno ob njem za podporo in so razumevajoči do njegovih čustev ter mu ob tem dopuščajo, da se sam spopade z ovirami.
Novinar
