Mrzli zimski dnevi so kot nalašč za sproščanje in uživanje v blažilni toploti. S toploto izboljšamo splošno počutje, dvignemo prag odpornosti na sezonske bolezni ter povečamo energijo in razbremenimo stres.
Savnanje je najbolj naraven način očiščevanja in razstrupljanja bolezni, saj večina bakterijskih in virusnih obolenj prenaša vročino slabše kot človek, prav tako pa savnanje čisti lojnice in kožo. Ogrevanje in ohlajanje po določenem ciklu s časovno omejitvijo tako bistveno pripomoreta k splošnemu počutju. Toplota na telo učinkuje tudi pomirjajoče, saj sprosti napetost v mišicah, pomemben vpliv pa ima savna tudi pri izgubljanju telesne teže in celulita, ker neposredno spodbuja metabolizem in prebavo.
Več oblik savn
Oblik saven je veliko in so zgodovinsko gledano vezane predvsem na okolja, kjer so jih tradicionalno največ uporabljali. Uporabljali so jih tudi v vročih in puščavskih krajih, saj so ljudje prepoznali njihovo koristnost.
Pri nas savne povezujemo predvsem s hladnim obdobjem leta, zato je tudi najbolj znana in razširjena finska savna. Zanjo so značilne višje temperature in nižja vsebnost vlage. Temperatura zraka se tako giblje nekje med 60 in 100 °C. Zrak v prostoru je suh, vlaga pa ne preseže 15 %. Navadno gre za leseno obložene prostore s pečjo, na kateri se greje kamenje, ki ga lahko občasno polivamo z vodo ali drugimi pripravki.
Druga znana savna je parna kopel ali turška savna. V turški savni je vlažnost skoraj 100 %, temperatura pa se gibje nekje med 40 in 50 °C. Turška savna pripomore k čiščenju in vlaženju dihanih poti in deluje blažilno pri prehladih in kašlju, v kombinaciji s soljo, ki jo nanesemo na kožo, pa izdatno čisti in obnavlja kožo.
Infrardeča savna je novejša oblika savne in deluje s pomočjo infra rdečih žarkov, ki prodirajo tudi do 4 cm v telo ter ga tako segrejejo od znotraj. Prednost infrardeče savne je, da se temperature gibljejo le okoli 50 in 60 °C, toliko večji pa je občutek vročine. Zaradi tega je primerna tudi za ljudi, ki slabše prenašajo vročino.
Vedno bolj popularna pa postaja rimska ali bio savna. Zanjo so značilne nižje temperature, tam nekje do 50 °C, ima pa višjo vlažnost, saj se ta giblje med 60 in 80 %. Takšen tip savne vzpodbuja bolj sproščeno vzdušje, v njej se lahko pogovarja in druži, za telo pa je manj obremenilna, zato jo lahko uporabimo večkrat zapored.
Posebna in manj znana oblika savne je japonska savna. Ta ima obliko manjšega plitkega bazena ali večje kadi z vodo, ki dosega temperature od 45 do 55 °C. Ker se pri takšni temperaturi telo skoraj ne more ohlajati z znojenjem, je ta oblika savne najbolj intezivna in zato se priporoča uporaba v 15-minutnih intervalih. Še posebej velik vpliv ima na mišice in je blagodejna po športih, pri katerih se tvori mlečna kislina.
S trendi pa se seveda dodajajo nove ideje, na primer savnanje s čokolado, blatne kopeli, aroma in kromo terapije, led in različni terapevtski dodatki, kot je knajpanje.
Za konec še nekaj koristnih napotkov za učinkovito savnanje:
- V savni naj ne bi bili več kot 15-20 minut. Potem se je priporočljivo vsaj toliko časa tudi ohlajati. Poslušajmo svoje telo in se savnajmo toliko časa, kot se nam zdi udobno, postopoma lahko čas savnanja in temperaturo povečujemo.
- Ko pridemo iz savne, se najprej gibljemo na svežem zraku, da se dihalne poti ohladijo in kri dobi dovolj kisika.
- Privoščimo si hladno kopel ali tuš in s tem utrdimo telo. Hladni dražljaj skrči žile. Če nismo navajeni, gremo najprej pod mlačen tuš, nato šele pod hladnega. S tem omilimo temperaturne šoke.
- Kratek čas počivamo, nato pa lahko ponovno odidemo v savno in ponovimo postopek savnanja. Več kot trije zaporedni odhodi v savno pa telesu ne koristijo.
- Savnanje je popolnoma varno, dokler se držimo osnovnih napotkov in dokler se ne gremo temperaturnih ali vzdržljivostnih tekmovanj, nimamo akutnih dihalnih, srčnih ali žilnih bolezni ter nismo pod vplivom alkohola.
