Popoldne je in utrujen si od celega dneva. Zazehaš. Kmalu zazeha še kolega poleg tebe in nato še tretji. Čez minuto se že izmenjujete in družno goltate zrak, kot da bi poskušali uloviti muhe. Precej verjetno si zazehal že, ko si videl tole sliko in prebral prvi odstavek. Nisi? Potem si pa psihopat!
Šalo na stran, psihologi so dejansko ugotovili, da je nalezljivo zehanje povezano z empatijo. V skupini prijateljev oziroma v družinskem krogu se zato pogosto zgodi, da ko prvi zazeha, padejo še vsi ostali. Izjema temu so avtisti in tisti s psihopatskimi osebnostnimi značilnostmi.
Zehajo tudi dojenčki in to že v maternici. Tudi živali niso imune na široko odprta usta. Psi naj bi zazehali takoj, ko to vidijo pri svojem lastniku ali celo neki tretji osebi. Zato pa pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj – če pa sočustvuje s tabo, ko ti manjka spanca.
Ni še ugotovljeno, kakšen je fiziološki vzrok za zehanje, nekateri znanstveniki pravijo, da s tem zajamemo več kisika oziroma da celo hladimo možgane. A ne bi to pomenilo, da poleti zehamo več kot pa pozimi? Pri meni je ravno obratno.
Kakršen koli vzrok že leži za tem, dejstvo je, da je zehanje nalezljivo. Ženske celo zehajo več kot moški. Najhitreje pa se ga nalezemo v družbi ljudi, ki jih dobro poznamo. Zato naslednjič, ko boš v družbi prijateljev, poskusno zazehaj in opazuj, kdo ti bo prvi sledil.
Si zazehal že ob branju tega članka?
Urednica revije Študent
