V zadnjem času se vedno pogosteje govori o skupini zdravil, ki se jim reče zaviralci pubertete. Gre za zdravila, ki zavirajo izločanje spolnih hormonov in s svojim delovanjem vplivajo na izražanje sekundarnih spolnih znakov. Uporaba teh zdravil je poznana že več let, saj so pomembno izboljšali življenja otrokom, ki so se jim sekundarni spolni znaki začeli izražati prezgodaj, pri 8. ali 9. letu starosti.
Kaj so zaviralci pubertete?
Zaviralci pubertete so zdravila, ki se uporabljajo za odložitev pubertete pri otrocih. Najpogosteje uporabljeni zaviralci pubertete so agonisti gonadotropin-sproščujočega hormona (GnRH), ki zavira proizvodnjo spolnih hormonov, vključno s testosteronom in estrogenom. Zdravila se inducirajo z injekcijami v maščobo, lahko se v obliki vsadkov vstavijo v maščobo, ali pa se dajejo v obliki pršila za nos.
Zdravila so bila načeloma uporabljena za zdravljenje otrok, ki se jim je puberteta začela prezgodaj. Blokatorji tako ustavijo sekundarne spolne znake, kot so rast prsi, rast dlak na obrazu, poglabljanje glasu in širjenje bokov. Za namene zaviranja pubertete je ta zdravila odobrila ameriška uprava za varno hrano in zdravila. Pomembna je tudi njihova uporaba pri otrocih, ki so prenizke rasti, saj lahko ta zdravila spodbujajo rast dolgih kosti.
Pri odraslih pa se zaviralci pubertete uporabljajo z namenom zdravljenja raka dojke, endometrioze, raka prostate in sindroma policističnih jajčnikov. Lahko se uporabljajo tudi za pomoč ženskam, ki imajo premočne menstruacije.
Spolna disforija in uporaba zaviralcev pubertete
Zaviralci pubertete so pomembni predvsem pri zdravljenju prezgodnje pubertete, vendar se njihova uporaba vedno pogosteje preusmerja k pacientom, ki izražajo spolno disforijo.
Pri jemanju zaviralcev pubertete se pojavljajo vprašanja o primernosti predpisovanja zaviralcev pubertete, sploh mladostnikom, saj je po mnenju nekaterih strokovnjakov uporaba le teh še eksperimentalna in ne poznamo dolgoročnih učinkov jemanja teh tablet. Hkrati pa se kliniki in pediatri sprašujejo, ali je sploh primerno, da predpisujejo zdravila, ki nimajo dokazanih pozitivnih posledic na ozdravitev pacientov z znaki spolne disforije. Resno vprašanje je tudi, kako primerno je sploh predpisovanje zdravil, ki imajo ireverzibilne dolgoročne učinke na telo, če vemo, da spolna disfoijatudi brez zdravljenja pri večini pacientov izgine sama od sebe.
Znani neželeni učinki
Britanski nacionalni formular navaja pogoste, znane neželene stranske učinke. Med njih spadajo anksioznost, depresija, sladkorna bolezen, omotica, suha usta, embolija, nelagodje v prebavilih, ginekomastija (je stanje pri katerem se maščoba nalaga v predelu prsi, ki začnejo dobivati obliko ženskih dojk), motnje sklepov, nepravilnosti menstrualnega ciklusa, spremenjeno razpoloženje, mišične bolečine, boleč spolni odnos, bolečine v medenici, kožne reakcije, motnje spanja in spremembe telesne teže. Ti neželeni učinki so pogosti pri vseh zaviralcih pubertete, ki se jih uporablja pri zdravljenju spolne disforije.
Učinek na mineralno gostoto kosti je eden najbolj skrb vzbujajočih, saj se tako pri moških kot pri ženskah gostota kosti znatno zmanjša, kar poveča možnost za osteoporozo v kasnejšem življenju. Pogostejši so tudi zlomi kosti.
Kar skrbi znanstvenike je blokada testosterona in estrogena pri mladih, ki so še v stanju razvoja možganov. Spolna hormona sta namreč ključna za pravilen razvoj možganov. Ni znano, kakšne bodo posledice aplikacije zaviralcev pubertete na možganski razvoj. Predvsem skrbi vpliv na funkcije čelnega režnja, ki nadzorujejo sprejemanje odločitev, čustveno regulacijo, sposobnost presoje in načrtovanje.
Učinek na hormonske ravni v telesu je torej neizbežna posledica uporabe zaviralcev pubertete, saj le ti znižajo hormonske ravni posameznika do te mere, da se pri dečkih količina testosterona opisuje kot, količina podobna tisti, ki bi jo imeli kastrirani moški. Za primerjavo zaviralci pubertete povzročijo podobno razmere v telesu, kot se dogajajo pred menopavzo pri ženskah. Zaviralci pubertete lahko zmanjšajo količino spolnih hormonov za okoli 95% pri obeh spolih.
Učinki po nadaljnjem zdravljenju
Zgolj znani stranski učinki pa niso dovolj, da bi se zavedali celotne slike. Dolgoročna medicinska pot posameznikov, ki se odločijo za zdravljenje z zaviralci pubertete, se namreč nadaljuje z operativnimi posegi, kot sta mastektomija in genitalne operacije.
Zavedati se je treba, da zaviralci pubertete preprečujejo zorenje spolnih žlez in to pri obeh spolih. Posledica tega je, da bodo mladi, ki bodo prešli iz pubertetne supresije na medspolne hormone, postali neplodni brez kakršne koli možnosti za genetsko potomstvo v prihodnosti, ker jim bo manjkalo tkivo spolnih žlez in posledično bo zavrta vsakršna možnost za razvoj spolnih celic. Enak izid se bo zgodil, če bodo otroci v predpuberteti neposredno prejemali križne hormone.
Zaključna faza zdravljenja torej vodi v popolno neplodnost posameznikov. Gre za ireverzibilno posledico jemanja zaviralcev pubertete. Prejemniki zdravil se morajo tako pripraviti na popolno nezmožnost imeti svoj biološki naraščaj.
Nasprotujoče izjave
Tematika o uporabi zaviralcev pubertete zna biti zelo kontroverzna, prav tako si medicinska stroka ni popolnoma enotna glede tega, kaj je najboljše za paciente.
Številni viri pišejo o tem, da so zaviralci pubertete popolnoma reverzibilni. Načeloma naj bi s predpisovanjem le teh dali možnost otrokom in mladostnikom, ki trpijo za spolno disforijo možnost, da si vzamejo čas za raziskovanje identitete in niso pod pritiskom bioloških sprememb, ki se dogajajo v puberteti.
V zadnjem času pa prihajajo na plan vedno bolj pogoste izjave zdravnikov, ki sporočajo javnosti in svojim pacientom, da blokatorji pubertete niso povsem varna zdravila, ki ne bi pustila za seboj nepopravljivih posledic. Poleg že omenjenih stranskih učinkov se strokovnjaki sklicujejo gledanje na pacienta kot na celoto. Pri zaviralcih pubertete žal ne moremo biti prepričani, da ne bodo pustili dolgoročnih psiholoških in fizioloških posledic na telesu pacientov, ki le te prejemajo.
Hitro razvijajoče področje ali premalo podatkov
Leta 2020 je britansko ministrstvo za zdravje naročilo neodvisno preiskavo v zaviralce pubertete in v medspolne hormone. Rezultati, ki so bili objavljeni marca 2021, so razkrili, da obstajajo pomembne vrzeli v dokazih, ki bi botrovali široki uporabi zaviralcev pubertete. Glede na lastnosti »Evidence based medicine« so ugotovili, da so študije na tem področju zelo nizke zanesljivosti. Študije so vprašljive klinične vrednosti ali pa same študije niso zanesljive in vključujejo pristranskosti in naključja. Tako nihče ne more z gotovostjo trditi, da so zaviralci pubertete resnično varni in popolnoma reverzibilni.
Kot pri drugih zdravilih, je tudi pri zaviralcih pubertetepomembna previdnost in natančnost pri predpisovanju le teh. Vedno nova odkritja, so stalnica v medicini, zaradi novosti skupine zdravil pa bo prihodnost pokazala, kaj se je dogajalo.
Novinar
