Scenarij: Sedeš v avto in zaledeniš. Klima je navita do konca, ti pa v kratkih rokavih in z rahlo prepoteno majico. Čaka te vsaj ura vožnje v potujoči ledeni deželi.
Pravilna uporaba klime
Klima naj bi bila poleti vedno nastavljena na hlajenje, pri čemer temperatura ni več kot za 8 °C nižja od zunanje temperature. Reže, iz katerih piha hladen zrak, morajo biti usmerjene čim višje, saj se topel zrak pri stropu prične ohlajati in spuščati proti tlom. Če je razlika v temperaturi prevelika, te znajo presenetiti prehlad, glavobol ali pa bolečine v sklepih. Prav tako je pomembna tudi relativna vlažnost zraka. Ta mora biti v izogib težavam z izsušeno sluznico med 40 % in 60 %. Ko nad klimo nimaš nadzora ti, poskrbi, da se primerno oblečeš. Prav tako se poskušaj izogibati tistih predelov prostora, kjer se dejansko občuti gibanje oziroma pihanje mrzlega zraka. Rešitev za scenarij, opisan zgoraj, je seveda najprej pogovor z voznikom. Če z njim ne dosežeš konsenza, poskušaj pihanje hladnega zraka usmeriti stran od sebe. Če sediš zadaj, se lahko malce skriješ tudi za sprednja sedeža in poskušaš sedeti ne preveč na sredini, kjer je kroženje hladnega zraka navadno najmočnejše.
Kako se lahko ohladiš brez klime?
Nimamo ravno vsi za klimo, če ravno imamo za burek. Nekaj pomembnih »če-jev«:
Če imaš zavese, jih čez dan zagrni. Če imaš rolete, toliko bolje! Če nimaš nič od tega, razmisli o namestitvi konkretnih zaves (verjetno precej cenejša rešitev). Najbolje se obnesejo gosto tkani naravni materiali (npr. lan in bombaž) v svetlih barvah. Če imaš ventilator – odlično! Predenj postavi skledo z ledom in pihanje usmeri v taleči se led. Če imaš stropni ventilator, se prepričaj, da se ta vrti v nasprotni smeri urnega kazalca. Posteljo po vsej verjetnosti imaš, torej jo obleci v naravne materiale (bombaž je zakon!). Če ti je reeees vroče, rjuho pred spanjem poprši s hladno vodo. Če imaš možnost umika v nižje prostore, to izkoristi! Ne grej stanovanja po nepotrebnem (sušenje las, prižiganje pečice). Ješ lahko tudi nekaj, kar ni iz pečice, lase pa si posuši na zraku. To ti bo še posebej ohladilo glavo 🙂
Scenarij: Ob 10. uri dopoldne se odpraviš na kratek tek ali pa sprehod. Rečeš si, da greš le po nekaj globokih dihov svežega zraka, a domov se vrneš s pordelo kožo.
Zaščita pred soncem
O zaščiti pred soncem je obilo govora. Dejstvo je, da sonce poškoduje kožo, jo postara in poveča možnost za nastanek kožnega raka. Čeprav greš na sonce za pol ure, se zaščiti. Vsaka opeklina pomeni poškodbo in zato večje tveganje. Ampak katero zaščito uporabiti? A niso nekatere kreme nevarne? Kreme, ki jih lahko kupiš v trgovinah in lekarnah, so ustrezno certificirane in preverjene in niso zdravju škodljive do take mere, kot je to bilo izpostavljeno v medijih pred leti. Se je pa na tržišču v zadnjem času pojavilo več alternativ konvencionalnim kremam in tako lahko izbiraš med tistimi, ki so še posebej namenjene občutljivi koži oziroma potrošnikom, ki jim ni vseeno. Med sestavinami, ki naj bi se jim izogibali, so: oksibenzon, oktinoksat, oktokrilen, retinil palmitat/vitamin A palmitat, parabeni, ftalati, homosalat. Nekatere med njimi naj bi imele negativen vpliv na hormonsko ravnovesje, druge pa ob stiku s sončnim sevanjem proizvedejo produkte, ki so prav tako lahko škodljivi zdravju. Nikakor se ne poslužuj domačih različic, ki so vsej prej kot dejanska zaščita pred soncem.
Kako izbrati pravilen zaščitni faktor zase?
SPF oziroma zaščitni faktor predstavlja število minut, ko te krema načeloma obvaruje pred opeklino. Če te torej navadno opeče oziroma pordečiš že po 10 minutah, bi te krema z zaščitnim faktorjem 15 zaščitila za čas do 150 minut, torej za 15-krat dlje. Najbolj primerna zaščita je tista s faktorjem 15 ali pa 30, saj naj bi kreme s faktorjem več kot 30 pogosto vsebovale agresivne sestavine, ki koži naredijo več slabega kot dobrega. Pozoren moraš biti predvsem na informacijo o tem, pred katerimi sončnimi žarki te varuje krema. Če te krema z SPF 30 bolje varuje pred najbolj škodljivimi UVA žarki, potem je izbira take kreme zagotovo boljša od tiste s SPF 50 in nižjo zaščito pred UVA žarki. Dobra krema mora imeti razmerje zaščite pred UVB in UVA žarki 3:1, torej mora imeti krema z zaščito SPF 30 (UVB) začitni faktor pred UVA žarki vsaj 10.
Novinar
