Danes poznamo veliko različnih vadb joge, ki se držijo treh glavnih načel: vključujejo telesne položaje, dihalne vaje in mentalno osredotočanje. Preplet fizičnih in miselnih vaj naj bi imel za posameznika številne pozitivne posledice: povečanje telesne moči in fleksibilnosti, krepitev delovanje srca in pljuč ter izboljšanje mentalnega počutja.
Edinstvena praksa
Glavna naloga joge je preusmerjanje misli v notranjost, s čimer naj bi dosegli stanje popolnega zavedanja. Zaradi edinstvenih kombinacij, ki se pri jogi uporabljajo, je težko natančno določiti, katere specifične koristi imajo posamezni sestavni deli. Tehnike mentalnega poglabljanja so stare skoraj toliko kot sama indska civilizacija.
Učinki
Dihalne vaje med vadbo sprostijo mišice, ki ovirajo pretok zraka in s tem povečajo raven kisika v krvi. Redno raztegovanje stimulira izvorne celice in posledično zniža tvoj prag bolečine. Najpomembnejši vidik vadbe je psihološki učinek, ki ga je obenem najtežje dokazati. Za zdaj obstajajo dokazi, da joga pomaga zmanjšati simptome stresa.
Kaj pravijo sodobne študije?
Študije o učinkih joge so običajno sestavljene iz manjših skupin, ki niso preveč raznolike. Kljub temu so pokazale, da je joga učinkovitejša pri lajšanju bolečin in večanju mobilnosti od drugih oblik nizko intenzivnih vadb. Držanje telesa v specifičnih joga položajih krepi številne mišične skupine, vendar strokovnjaki ne morejo potrditi, kateri položaji so ključni za izboljšanje fleksibilnosti.
Junior novinar