Vegetarijanstvo in veganstvo sta v zadnjem obdobju postala in, skoraj tako kot nekateri modni dodatki. Pa sta primerna za študenta, ki potrebuje energijo, moč za razmišljanje pri učenju?
»Vegetarijanski način prehranjevanja sodi med najpogostejše oblike alternativnega prehranjevanja. Beseda vegetarijanec izhaja iz latinske besede “vegetus”, kar pomeni zdrav, močan in čil. Vegetarijanstvo je kot način življenja in prehranjevanja prisotno že kar nekaj časa in ima mnogo privržencev, ki poudarjajo ugoden vpliv na zdravje in ostale prednosti vegetarijanstva kot načina prehranjevanja in načina življenja,« pravi izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič iz Inštituta za varovanje zdravja RS in dodaja, da je pod pojmom vegetarijanstvo poznanih več različnih sistemov prehranjevanja:
- Laktovegetarijanci uživajo poleg žit, sadja in zelenjave tudi mleko in mlečne izdelke. Izključujejo meso, perutnino, ribe in morske sadeže ter jajca.
- Lakto-ovo vegetarijanci vključujejo poleg žit, sadja in zelenjave tudi mleko in mlečne izdelke ter jajca. Izključujejo meso, perutnino, ribe in morske sadeže.
- Strogi vegetarijanci oziroma vegani vključujejo le živila rastlinskega izvora (žita, sadje in zelenjavo). Zaradi enoličnosti je ta način prehranjevanja lahko škodljiv.
- Strogi frutarijanci uživajo samo sadje in oreščke (orehe, lešnike, mandeljne …), zmerni pa v manjših količinah tudi zelenjavo in žita.
Za uravnoteženo vegetarijansko prehrano je potrebno meso in mesne izdelke zamenjati z ustreznimi beljakovinskimi živili (mleko in mlečni izdelki, jajca ter stročnice).
Cirila Hlastan Ribič svetuje: Ustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana je ustrezna za zdrave odrasle osebe, kamor uvrščamo tudi študente. Uradna medicina stoji na stališču, da zdrava in uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih in optimalnih količinah. Odsvetujemo pa veganski način prehranjevanja, kjer so izključeni iz obrokov meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Po pregledu trenutno opravljenih raziskav menimo, da je še premalo prepričljivih dokazov, ki bi govorili v prid primernosti veganske prehrane za različne starostne skupine.
Tveganje za nizko raven joda
Nove študije kažejo, da z vegansko prehrano človek ne dobi dovolj joda v telo. Ta ugotovitev je še posebej pomembna za ženske, ki so noseče. Jod je prisoten v jodirani soli, morskih sadežih, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, pa tudi v kruhu uporabljajo žleze v ščitnici, ki pomagajo uravnavati presnovo in razvoj. Prav tako na drugi strani lahko preveč joda povzroči težave s ščitnico.
Mojca Buh