Podatki kažejo, da smo Slovenci v večini škodljivi in tvegani pivci, čeprav morda mislijo, da so njihove navade normalne.
Ali smo Slovenci še v vrhu po porabi alkohola v primerjavi z drugimi evropskimi narodi?
Med odraslo populacijo smo precej pri vrhu, višje kot smo bili prej, ker so Francozi, Italijani in Španci v zadnjih 20 letih zmanjšali pitje alkohola v povprečju za 10 do 20 odstotkov. Francija je bila dolgo časa na prvem mestu, zdaj pa nas prehitevajo države iz bivše Sovjetske zveze. Mi ostajamo približno na isti ravni že ves čas, za nekaj odstotkov smo v dvajsetih letih pitje znižali. Težava pri nas pa je tudi neregistrirana raba alkohola.
Slovenci smo glede pitja alkohola zelo strpna družba.
Da, strokovno rečemo, da smo mokra kultura. Za tako kulturo so značilni štirje dejavniki: velika dostopnost alkohola, običaji, ki spodbujajo pitje alkohola, pomanjkanje preventivnih programov in velika strpnost do alkohola. In to kažejo tudi podatki: več kot 50 odstotkov Slovencev pije tvegano in škodljivo. Alkoholikov je približno 10 odstotkov odrasle populacije, abstinentov je zelo malo, nekaj odstotkov, manj tveganih pivcev je dobrih 40 odstotkov, pivcev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, pa 30 – 40 odstotkov. Prav ta zadnja skupina, ki je velika, je zaskrbljujoča. Z alkoholiki znamo delati, napotiti jih je treba na ustrezno zdravljenje. Tvegani in škodljivi pivci pa predstavljajo težavo, ker mislijo, da je njihovo pitje normalno. Vsi vedo, da je pitje alkohola v Sloveniji velik problem, a si na neki način še vedno zatiskamo oči. Tako smo na primer ena redkih držav, ki v tem pogledu še vedno nima nacionalnega programa za zmanjševanje škode.
Zakaj smo tako strpni?
To je del naše kulture, na tem območju so alkohol proizvajali tisočletja nazaj, izhajamo iz grško-rimske civilizacije, ki je imela med drugimi tudi bogove za vino. Kar pomeni, da je alkohol žal tudi del našega življenja.
Pijemo zato, da bi se imeli “fino”, da bi se zabavali …
Alkohol ima kratkoročne učinke, ki jih nekateri ljudje doživljajo kot ugodne. Ljudi sprosti, saj najprej vpliva na najvišje možganske funkcije socialnega nadzora, ki so nastale najkasneje v človeškem razvoju. S socialnim nadzorom blokiramo egoizem, alkohol pa te kontrole izbriše. Ljudje postanejo glasnejši, manj upoštevajo mnenja drugih, po drugi strani pa se lažje pogovarjajo in zmanjšajo svojo bolečino. Prešeren je za alkohol lepo napisal: “Ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.” To je včasih lahko res, saj za kratek čas odloži te negativne občutke. Bolečina, žalost in skrb so alarmi, ki nam omogočajo, da preživimo. Če jih izklopimo, je to lahko nevarno, saj je več verjetnosti za težave, nesporazume, spore in nasilje.
