Duševno zdravje je poleg telesnega nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika, skupnosti in družbe kot celote.
Duševno zdravje je stanje ravnovesja in zadovoljnosti z življenjem, na poenostaljen način ga lahko opredelimo s tremi merili:
• človekovo notranjo psihično stanje (sreča, dobro počutje, zadovoljstvo s samim sabo ter dobra samopodoba);
• človekovi odnosi z drugimi in njegovo delovanje (dobri odnosi z ljudmi okoli nas, razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu v šoli, službi in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo);
• človekova zmožnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami.
Duševno zdravje zajema vse od izgleda, vedenja, mišljenja, govora, do čustvovanja in razpoloženja, odnos do sebe, do drugih in do sveta, pomeni posameznikov temperament, vedenjske vzorce in duševne motnje.
Duševno zdravje pa se lahko zaradi prevelikega stresa kaj hitro poruši. Največjo odgovornost za dobro duševno stanje nosimo sami, saj je za krepitev, ohranjanje in povrnitev duševnega zdravja mogoče marsikaj storiti. Za kvalitetno življenje in dobro duševno zdravje je potrebno zadovoljiti 9 osnovnih človekovih potreb:
• dajanje in sprejemanje pozornosti (kvaliteten stik s soljudmi);
• zavedanje povezave med telesom in umom (pravilna in redna prehrane, spanje in telesna vadba);
• pomeni in cilji (osredotočanje in zadovoljstvo s ciljem);
• skupnost in sodelovanje (posamezniku dodeljuje kontekst, daje razlog za obstajanje, nad svojimi osebnimi potrebami);
• izzivi in kreativnosti (učenje novega, širjenje lastnih obzorij, izboljšanje svojih talentov dajejo občutek napredka in dosežka, koristi in smisla življenja);
• intimnost (potreba po izmenjavi idej, upov in sanj z ljudmi, ki so nam blizu);
• kontrola (nadzor nad telesom, okoljem, sočlovekom);
• status (pomembno se je počutiti pomembno, s tem dvigujemo tudi samozavest);
• varnost (občutek varnosti v okolju, finančna varnost in izpolnjevanje ostalih potreb pripomorejo k dopolnivi slednje).
Vsak posameznik bi moral v vsakodnevnih situacijah nameniti prostor in čas za človeško in čustveno toplino, za razvoj dobre samopodobe, za pristne stike z bližnjimi, širšim okoljem in tudi z naravo. Če zadovoljujemo naše osnoven potrebe, se počutimo srečne in zadovoljne, takrat smo v stanju dobrega počutja, v katerem vsak posameznik spozna svoj lastni potencial, se je zmožen spopadati z običajnimi življenjskimi obremenitvemi, dela produktivno in plodno ter je sposoben prispevati k skupnosti.
