Pravila zdrave prehrane so se z novimi raziskavami in dognanji spremenila.
Le kdo ne pozna prehranske piramide s prepovedanimi sladicami na vrhu. Sodobnejša prehranska piramida je nekoliko spremenjena, sladice pa so še vedno nezaželene.
Stara prehranska piramida
Prehranska piramida, kot so nas učili dolga desetletja, je sestavljena iz petih skupin živil. Največji delež zavzemajo kruh, žito in žitni izdelki, krompir in kaše, sledita sadje in zelenjava, nato pa mleko, mlečni izdelki ter meso, mesni izdelki in ribe. Živila z veliko maščob in sladkorjev, ki so na vrhu piramide, naj bi pojedli zelo malo.
Z novejšimi dognanji to piramido nekateri strokovnjaki opuščajo.
Nova prehranska piramida
Vse več strokovnjakov postavlja na prvo mesto vodo. Priporočena dnevna količina je en liter na 25 kg telesne teže. Druga najpomembnejša skupina živil je zelenjava, nato kakovostne maščobe (maslo, olja in mastne ribe). Na četrtem mestu so sadje in škrobna živila v razmerju dva proti ena. Najmanj naj bi pojedli mesa, še manj mesnih izdelkov, zelo malo ali še raje nič pa sladkarij.
Nova prehranska piramida daje prednost raznovrstni zelenjavi, ki jo organizem nujno potrebuje za dobro delovanje in sprotno odstranjevanje kislih presnovkov iz telesa. Kakovostne maščobe nam dajo energijo. Nepogrešljive so pri presnovi v maščobah topnih vitaminov in pomembna sestavina celičnih membran.
Sadje in ogljikovi hidrati so na četrtem mestu. Sadje vsebuje sladkor, ki lahko v telesu povzroči zakisanost. Ogljikove hidrate predstavljajo krompir, žita in izdelki iz njih. Priporočljiva so polnozrnata živila. Prečiščena moka ima znižano hranilno vrednost, enaka kot bel sladkor.
Mesa naj bi pojedli malo, še manj mesnih izdelkov. Na samem vrhu sodobne prehranske piramide so slaščice, ki vsebujejo sladkor in transmaščobne kisline, ki jih telo prav nič ne potrebuje, pač pa mu le škodijo.
Mleka in mlečnih izdelkov (izjema je le maslo) v sodobni prehranski piramidi ni.
Ključna sprememba nove prehranske piramide je tudi, da vsebuje vidik telesne dejavnosti za zdravje.
Biološko pridelana živila
Zdrava prehrana naj temelji na biološko pridelanih živilih in vključuje uporabo (kakovostnih) prehranskih dodatkov in »polnovredne« oblike postenja. Tudi neprimerna mehanska priprava in termična obdelava lahko bistveno zmanjšata prehransko vrednost živila in antioksidativni potencial v njem.
