Trije razlogi, zakaj ne smeš jesti pozno zvečer

Debelost prispeva k pojavu kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, rakom in drugimi boleznimi. Čeprav priljubljene mantre o zdravi prehrani odsvetujejo nočno prigrizovanje, je le malo študij celovito preučilo hkratne učinke poznega prehranjevanja na tri glavne dejavnike uravnavanja telesne teže in s tem tveganja za debelost. Ti trije dejavniki so: uravnavanje vnosa kalorij, število porabljenih kalorij in molekularne spremembe v maščobnem tkivu. Nova študija prinaša eksperimentalne dokaze, da pozno prehranjevanje povzroča manjšo porabo energije, večjo lakoto in spremembe v maščobnem tkivu, ki lahko skupaj povečajo tveganje za debelost.

Prehranjevanje štiri ure pozneje je pomembno za raven lakote

»Želeli smo preveriti mehanizme, ki lahko pojasnijo, zakaj pozno prehranjevanje povečuje tveganje za debelost,« je pojasnil glavni avtor študije Frank A. J. L. Scheer, doktor medicine, direktor programa medicinske kronobiologije na oddelku za motnje spanja in cirkadianega ritma v Brighamu. »Naše prejšnje raziskave in raziskave drugih so pokazale, da je pozno prehranjevanje povezano s povečanim tveganjem za debelost, povečanjem telesne maščobe in slabšim uspehom pri hujšanju. Želeli smo razumeti, zakaj.«

V tej študiji so se raziskovalci vprašali, ali je čas, ko jemo, pomemben, če je vse ostalo skladno. »In ugotovili smo, da je prehranjevanje štiri ure pozneje pomembno za raven lakote, način kurjenja kalorij po zaužitju hrane in način shranjevanja maščob,« je povedala prva avtorica Nina Vujovic, doktorica znanosti, raziskovalka v programu medicinske kronobiologije na Brighamovem oddelku za motnje spanja in cirkadianega ritma.

Potek študije

Vujovic, Scheer in njihova ekipa so preučevali 16 bolnikov z indeksom telesne mase (ITM) v območju prekomerne telesne teže ali debelosti. Vsak udeleženec je opravil dva laboratorijska protokola: enega s strogo načrtovanim zgodnjim obrokom in drugega s popolnoma enakimi obroki, ki so bili vsakič načrtovani približno štiri ure pozneje v dnevu. V zadnjih dveh do treh tednih pred začetkom vsakega od protokolov v laboratoriju so udeleženci vzdrževali fiksne urnike spanja in budnosti, v zadnjih treh dneh pred vstopom v laboratorij pa so doma strogo upoštevali enake diete in urnike obrokov. V laboratoriju so udeleženci redno beležili svojo lakoto in apetit, čez dan so pogosto jemali majhne vzorce krvi ter merili telesno temperaturo in porabo energije.

Da bi ugotovili, kako čas prehranjevanja vpliva na molekularne poti, ki so vključene v adipogenezo ali kako telo shranjuje maščobe, so raziskovalci med laboratorijskim testiranjem v zgodnjem in poznem protokolu prehranjevanja odvzeli biopsijo maščobnega tkiva podskupini udeležencev, da bi omogočili primerjavo vzorcev/ravni izražanja genov med tema dvema načinoma prehranjevanja.

Rezultati študije

Rezultati so pokazali, da je poznejše prehranjevanje močno vplivalo na lakoto ter hormona leptin in grelin, ki uravnavata apetit in vplivata na našo željo po hrani. Natančneje, raven hormona leptina, ki sporoča sitost, se je v 24 urah pri poznem prehranjevanju v primerjavi z zgodnjim prehranjevanjem znižala. Ko so udeleženci jedli pozneje, so tudi počasneje kurili kalorije in izkazovali izražanje genov maščobnega tkiva v smeri povečane adipogeneze in zmanjšane lipolize, ki spodbujata rast maščob. Te ugotovitve kažejo na zbliževanje fizioloških in molekularnih mehanizmov, na katerih temelji povezava med poznim prehranjevanjem in povečanim tveganjem za debelost.

Vujovic pojasnjuje, da te ugotovitve niso le skladne z velikim številom raziskav, ki kažejo, da lahko poznejše prehranjevanje poveča verjetnost za razvoj debelosti, temveč tudi na novo osvetljujejo, kako do tega lahko pride. Z uporabo randomizirane navzkrižne študije in strogim nadzorom vedenjskih in okoljskih dejavnikov, kot so telesna dejavnost, drža, spanje in izpostavljenost svetlobi, so raziskovalci lahko odkrili spremembe različnih nadzornih sistemov, vključenih v energijsko ravnovesje, ki označuje, kako naše telo uporablja zaužito hrano.

»Ta študija kaže vpliv poznega in zgodnjega prehranjevanja. Tu smo te učinke izolirali z nadzorovanjem motečih spremenljivk, kot so kalorični vnos, telesna dejavnost, spanje in izpostavljenost svetlobi, vendar lahko v resničnem življenju na številne od teh dejavnikov vpliva čas obroka,« je dejal Scheer. »V obsežnejših študijah, kjer strog nadzor vseh teh dejavnikov ni mogoč, moramo vsaj upoštevati, kako druge vedenjske in okoljske spremenljivke spreminjajo te biološke poti, ki so podlaga za tveganje debelosti.«

Tilen Kemperle

Novinar