Vse več se govori o zdravem načinu življenja. Pogosto se z zdravim načinom življenja ukvarjamo v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi, ki sodijo med najpogostejše vzroke smrti na svetu. Nekoliko pričakovana, a vseeno zanimiva ugotovitev dejstev o srčnem zdravju, pa kaže na to, da je spanje za srce dosti boljša aktivnost, kot sedenje.
Raziskava pravi, da je “vse” boljše kot sedenje
Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok umrljivosti po vsem svetu. Leta 2021 so bile odgovorne za kar eno na vsake tri smrti, pri čemer je bila koronarna srčna bolezen največji morilec. Od leta 1997 se je število ljudi, ki živijo s srčno-žilnimi boleznimi po vsem svetu, podvojilo in predvideva se, da bo še naraščalo.
V tej študiji so raziskovalci analizirali podatke iz šestih študij, ki so zajele 15.246 ljudi iz petih držav, da bi ugotovili, kako je gibanje čez dan povezano z zdravjem srca, merjeno s šestimi kazalci. Vsak udeleženec je imel nosljivo napravo na stegnu, da bi meril svojo aktivnost skozi 24-urni dan.
Istočasno so bili opravljeni tudi testi za določanje zdravja srca. Zdravje srca je bilo izmerjeno s šestimi rezultati: indeksom telesne mase (ITM), obsegom pasu, HDL holesterolom, razmerjem med HDL in skupnim holesterolom, trigliceridi in HbA1c.
Kaj obremenjuje naše srce?
Raziskovalci so ugotovili, da posamezne aktivnosti ki so jih počeli udeleženci študij različno obremenjujejo srce. Čas, porabljen za zmerno intenzivno aktivnost, najbolj koristi zdravju srca, sledijo ji lahka aktivnost, stanje in spanje. Najbolj škodljivo pa je sedenje.
Ekipa je poskusila določiti, kaj bi se zgodilo, če bi posameznik v enem tednu vsak dan spremenil različne načine vedenja – enega za drugega, da bi ocenili učinek na zdravje srca za vsak scenarij. Pri zamenjavi sedečega vedenja z zmerno-intenzivno vadbo je imelo že pet minut zmerno-intenzivne aktivnosti opazen učinek na zdravje srca.
Za 54-letno žensko s povprečnim ITM 26,5 se na primer 30-minutna sprememba vedenja vodi v zmanjšanje ITM za 0,64, kar je 2,4-odstotna razlika. Zamenjava 30 minut dnevnega časa sedenja ali ležanja z zmerno ali intenzivno vadbo bi lahko privedla tudi do zmanjšanja obsega pasu za 2,5 cm (2,7 %) ali znižanja glikiranega hemoglobina za 1,33 mmol/mol (3,6 %). Glikirani hemoglobin (HbA1c), kaže na vrednost krvnega sladkorja v času 2 do 3 mesece in je najboljši dokaz tega, kako ljudje skrbijo za uravnavanje sladkorne bolezni.
Poudarjajo, da ni vse v intenzivnosti
Dr. Jo Blodgett, prva avtorica študije je dejala: »Velika ugotovitev naše raziskave je, da lahko majhne spremembe v načinu gibanja pozitivno vplivajo na srce. Najbolj koristna sprememba, ki smo jo opazili, je bila zamenjava sedenja z zmerno do intenzivno aktivnostjo – kar je lahko tek, hitra hoja ali hoja po stopnicah – v bistvu vsaka aktivnost, ki pospeši vaš srčni utrip in povzroči hitrejše dihanje, tudi če samo za minuto ali dve.«
Raziskovalci so poudarili, da čeprav je bil čas, porabljen za intenzivno aktivnost, najhitrejši način za izboljšanje zdravja srca, obstajajo načini, ki lahko koristijo ljudem vseh fizičnih pripravljenosti – nižja kot je intenzivnost dejavnosti, dlje časa je potrebno za začnete imeti oprijemljive koristi. Uporaba stoječe mize nekaj ur na dan namesto sedeče mize je na primer pozitivna sprememba, vendar jo je mogoče dokaj enostavno vključiti v delovno rutino, saj ne zahteva nobene časovne zavezanosti.
Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo tisti, ki so najmanj aktivni, največ koristi od spremembe sedečega vedenja na bolj aktivno.
Večja natančnost pri opazovanju sprememb
Profesor Emmanuel Stamatakis eden od avtorjev študije je dejal: »Ključna novost konzorcija je uporaba nosljivih naprav, ki bolje razlikujejo med vrstami fizičnih aktivnost in držo, kar nam omogoča, da z večjo natančnostjo ocenimo zdravstvene učinke celo subtilnih variacij.«
Čeprav ugotovitve ne morejo sklepati na vzročno zvezo med gibalnim vedenjem in srčno-žilnimi izidi, prispevajo k vedno večjemu številu dokazov, ki povezujejo zmerno do intenzivno telesno aktivnost z izboljšanimi meritvami telesne maščobe. Nadaljnje dolgoročne študije bodo ključnega pomena za boljše razumevanje povezav med gibanjem in srčno-žilnimi izidi.
Profesor Mark Hamer eden od avtorjev študije je dejal: »Čeprav morda ne preseneča, da je večja aktivnost koristna za zdravje srca. Študija pa vseeno obravnava vrsto vedenj v celotnem 24-urnem dnevu in njihovo povezavo s srčno-žilnimi boleznimi. Ta pristop nam bo omogočil, da na koncu zagotovimo prilagojena priporočila, da bodo ljudje bolj dejavni na načine, ki jim ustrezajo.«
Pomembne so dolgoročne spremembe
James Leiper, pomočnik medicinskega direktorja je dejal: »Vemo, da ima lahko vadba resnične koristi za zdravje srca in ožilja, in ta spodbudna raziskava kaže, da lahko majhne prilagoditve dnevne rutine zmanjšajo možnosti za srčni napad. Ta študija kaže, da lahko zamenjava nekaj minut sedenja z nekaj minutami zmerne aktivnosti izboljša ITM, holesterol, velikost pasu in ima še veliko več fizičnih koristi.«
»Postati aktiven ni vedno lahko in pomembno je, da naredimo spremembe, ki se jih lahko dolgoročno držimo in v katerih lahko uživamo – vse, kar pospeši srčni utrip, lahko pomaga. Vključitev ‘aktivnih premorov’, kot je hoja med sprejemanje telefonskih klicev ali nastavitev budilke, da vsako uro vstanete in naredite nekaj poskokov, je odličen način, da začnete v svoj dan vnašati aktivnosti, da se boste navadili na zdrav in aktiven življenjski slog.«
Novinar
