Iz naše vode, hrane in celo zraka, ki ga dihamo, drobni plastični delci najdejo pot v številne dele našega telesa. Toda, kaj se zgodi, ko so delci mikroplastike v našem telesu? Kaj naredijo našemu prebavnemu sistemu?
V nedavnem članku, objavljenem v reviji Environmental Health Perspectives, so raziskovalci Univerze v Novi Mehiki ugotovili, da imajo ti drobni delci – mikroplastika – pomemben vpliv na naše prebavne poti, saj se prebijajo iz črevesja v tkiva ledvic, jeter in možganov.
Mikroplastika je povsod okoli nas in v nas
Eliseo Castillo, doktor znanosti, izredni profesor na oddelku za gastroenterologijo in hepatologijo na Oddelku za interno medicino Medicinske fakultete Univerze Nove Mehike (UNM) in strokovnjak za mukozno imunologijo, pri UNM vodi nalogo za raziskave mikroplastike. »V zadnjih nekaj desetletjih so mikroplastiko našli v oceanih, v živalih in rastlinah, v vodi iz pipe in ustekleničeni vodi,« pravi Castillo. »Zdi se, da je povsod.«
Znanstveniki ocenjujejo, da ljudje vsak teden v povprečju zaužijemo 5 gramov mikroplastičnih delcev, kar je enako teži kreditne kartice. Medtem ko drugi raziskovalci pomagajo identificirati in količinsko opredeliti zaužito mikroplastiko, se Castillo in njegova ekipa osredotočajo na to, kaj mikroplastika počne v telesu, in kako vpliva zlasti na prebavila in črevesni imunski sistem.
Kako mikroplastika vpliva na naše telo?
V obdobju štirih tednov so Castillo in drugi raziskovalci UNM izpostavili miši mikroplastiki v njihovi pitni vodi. Količina je bila enaka količini mikroplastike, ki naj bi jo ljudje zaužili vsak teden. Ekipa je ugotovila, da se je mikroplastika iz črevesja preselila v tkiva jeter, ledvic in celo možganov. Študija je tudi pokazala, da je mikroplastika spremenila presnovne poti v prizadetih tkivih. »Po izpostavljenosti bi lahko odkrili mikroplastiko v določenih tkivih,« pravi Castillo. »To nam pove, da lahko prečka črevesno pregrado in se infiltrira v druga tkiva.«
Castillo pravi, da ga skrbi tudi kopičenje plastičnih delcev v človeškem telesu. »Te miši so bile izpostavljene štiri tedne,« pravi. »Zdaj pa pomislite, kako je to enako ljudem, če smo izpostavljeni od rojstva do starih let.«
Zdrave laboratorijske živali, uporabljene v tej študiji, so pokazale spremembe po kratki izpostavljenosti mikroplastiki, pravi Castillo. »Zdaj pa si predstavljajte, če ima nekdo bolezen in se pojavijo te spremembe, ali bi izpostavljenost mikroplastiki lahko poslabšala bolezen?«
Pred tem je ugotovil, da mikroplastika vpliva tudi na makrofage – imunske celice, ki ščitijo telo pred tujimi delci –, kar spreminja presnovo celic, kar lahko spremeni vnetne odzive.
Novinar
