16. oktobra praznujemo svetovni dan oživljanja, ki ga obeležujemo že od leta 2013. Tudi v Sloveniji ga vsako leto obeležujemo na poseben način – z akcijo Zveze študentov medicine Slovenije Slovenija oživlja.
Se še spomniš temeljnih postopkov oživljanja? Pri komu izvajamo TPO? Kakšen je vrstni red akcij, ki jih moramo narediti, ko opazimo, da nekdo potrebuje pomoč? Gotovo je minilo že nekaj časa, odkar si opravljal izpit iz prve pomoči. A določene stvari si je treba zapomniti za vse življenje.
Zakaj pomagati?
Si vedel, da očividec, ki izvaja temeljne postopke oživljanja, 3-4-krat poveča verjetnost preživetja osebe s srčnim zastojem? Zato ne stoj, ampak pomagaj. Tvoja pomoč lahko reši življenje. Leta 1998 je po statističnih podatkih ob srčnem zastoju pomagalo manj kot 30 % očividcev, preživelo pa je samo 5 % bolnikov. Danes pomaga kar 60 % očividcev, preživi pa skoraj 3-krat več bolnikov – 14 %. Vsako minuto, ko očividec ne oživlja, se verjetnost, da bo prizadeta oseba preživela, zmanjša za 10 %.
Srčnega zastoja ne doživljajo samo starejši ljudje
Zaradi posledic srčno-žilnih bolezni po vsem svetu letno umre kar 18 milijonov ljudi, kar predstavlja 31 % vseh smrti. Pomembno pa je vedeti, da do srčnega zastoja lahko pride pri vsakomur, ne samo pri starejših. Zato moramo ustrezno prepoznati simptome srčnega infarkta in čim hitreje pomagati. Sekunde štejejo!
Simptomi srčnega infarkta
Simptomi se razlikujejo glede na spol.
- Moški pogosteje opisujejo močno bolečino v prsnem košu, omotico, kratko sapo in slabost.
- Ženske opisujejo siljenje na bruhanje, slabost, bolečino v roki, ramah, grlu, vratu in hrbtu ter težko sapo.
Oživljanje v času covida-19
Možnost okužbe z novim koronavirusom je spremenila priporočila za oživljanje. Čeprav še vedno ni popolnoma znano, kolikšno je dejansko tveganje za okužbo, so priporočila malenkost drugačna.
- Pred izvajanjem TPO si nadenemo obrazno masko čez nos in usta.
- Nato prekrijemo nos in usta prizadetega z masko, brisačo ali drugo tkanino.
- Dihanje preverimo drugače, kot do sedaj. Ne sklanjamo se nad obraz, temveč le pogledamo, ali se prsni koš dviguje.
- Če ocenimo, da je oseba neodzivna in ne diha, izvajamo stise prsnega koša.
- Če sumimo na okužbo s covid-19, vpihov pri odrasli osebi ne izvajamo.
- Pri otrocih so vpihi pomembnejši, saj je pri otrocih za večino srčnih zastojev kriva dihalna stiska. Izvajanje vpihov je sicer prostovoljno.
- Pri neznanih otrocih in utopljencih vpihov ne izvajamo, temveč se držimo samo stisov ter uporabe defibrilatorja.
- Po končanem oživljanju si umijemo roke z vodo in milom ter jih razkužimo.
Novinar
