Jesen je za mlade čas novih začetkov, novih izzivov in…novih poznanstev. Za plašne, sramežljive in nesamozavestne študent(k)e je to še posebej mučno obdobje, ker jih družabne situacije spravljajo v zadrego in nelagodje. Kako to težavo odpraviti in se končno rešiti iz začaranega kroga osamljenosti in tesnobe, je vprašanje, ki tare mnogo ljudi, mnoge bolj, kot si lahko predstavljaš. Če si eden/ena od njih, pa tudi če nisi, pa bi rad/a bolje razumel/a kaj, kako in zakaj socialne fobije, bo tole kot nalašč zate…
Plašnost ali fobija?
Najbrž vsakega od nas kdaj pa kdaj zagrabi, da bi se umaknil iz družbe, v kateri se nahaja, da bi ji ušel, ker si želi miru ali pa je obkrožen z ljudmi, ki mu niso ravno najbolj simpatični. To seveda še ni plašnost, čeprav gre tudi tu za občutje nelagodja v stikih z drugimi. O plašnosti oziroma bojazni pred družbo na splošno govorimo, ko nas tesnoba in strah pred ljudmi hromi tudi v najbolj vsakdanjih situacijah in smo zaradi tega osamljeni in nesrečni, čeprav si v resnici zelo želimo prijatelje in pestro družabno življenje.
Gre za čustveno motnjo, ki bi jo lahko primerjali z nerazumnih strahom, ki ga nekateri čutijo pred pajki, kačami, višino… Prisotna je že od otroštva dalje, pojavi se v mladostniškem obdobju ali pa nenadno izbruhne kasneje v življenju, čeprav je slednje redko. Eden izmed njenih najpogostejših in tudi najbolj neprijetnih znakov je zardevanje, treba pa je vedeti, da obstaja več vrst plahosti. Tako plašne ljudi delimo predvsem na tiste, ki se niso bili sposobni naučiti družabnih spretnosti, tiste, ki so te spretnosti sicer osvojili, pa jih ne morejo uporabljati zaradi prevelike boječnosti, in one, ki jih tako obvladajo kot uporabljajo, pa se vseeno počutijo plahi. Potem pa so tu še tako imenovani družabni fobiki. Ti v povsem določenih okoliščinah postanejo panični, srce jim začne močno razbijati, tresejo se in se znojijo, sili jih na bruhanje…
Labirint težav
Bojazen pred družbo ni problem, ki bi zadeval le določene kategorije oseb – plahosti in z njo povezanih nevšečnosti se otepa tudi mnogo poslovno uspešnih ljudi, za katere ne bi nikoli rekli, da imajo tovrstno težavo. Je pa res, da si plašni velikokrat že izberejo tak poklic, da jim ni treba biti v neposrednem stiku z ‘zunanjim svetom’, s čimer pa žal le še poslabšajo svoj problem. Čim bolj se namreč izogibaš ljudem, tem težje navežeš stike z njimi, razlagajo psihologi.
In potem se ti zgodi, da se znajdeš sam in osamljen. Trpi tvoje osebno in poslovno življenje, ker si ne upaš začeti resne zveze z nekom, saj veš, da bi tvoje težave vplivale tudi nanj/o, in ker zavrneš napredovanje v službi, saj je neizogibno povezano z večjim številom sestankov in uradnih srečanj… Strah pred ljudmi, ki je lahko povezan s še eno vrsto fobije, z agorafobijo (strahom pred odprtimi prostori), ti bolj ali manj lahko ‘uniči’ življenje. Zato…
Na pomoč!
Roko na srce, gre za nevšečnost, ki jo človek težko sam premaga. Poskusi slediti nasvetom v okvirčku, mogoče ti bo s tovrstno samopomočjo uspelo odpraviti težave pri navezovanju in ohranjanju stikov z ljudmi. Če pa – enkrat ko si opredelil/a svoj problem – ugotoviš, da ti manjka družabnih spretnosti (ustrezno obnašanje v posameznih družabnih situacijah), razmisli o tem, da bi poiskal/a strokovno pomoč. Za premagovanje plašnosti in bojazni pred družbo je primerna skupinska terapija, tako imenovana “desenzitizacija” pa se uporablja predvsem pri tistih, ki trpijo za socialno fobijo, pomeni pa osvajanje tehnik sproščanja v situacijah, ki povzročajo strah in tesnobo. Koristna metoda zdravljenja je tudi trening družabnih spretnosti.
5 korakov, da premagaš plašnost
1. Opomni se, da še zdaleč nisi edini/a s tovrstno težavo.
2. Poskusi ugotoviti, kakšna vrsta plahosti te muči (glej zgoraj) in kako je do nje sploh prišlo. Ne veš? Predstavljaj si, kako razumevajočemu sogovorniku pripoveduješ o svojem problemu. Tako boš lažje spoznal/a, kaj je tisto, kar te teži, v katerih družabnih situacijah se počutiš neprijetno, kakšno je nelagodje, ki ga občutiš, ali vključuje tudi tresenje, znojenje, siljenje na bruhanje in podobno.
3. Ozri se v preteklost in poskusi razumeti izvor svoje bojazni pred ljudmi.
4. Napiši si seznam ciljev, povezanih z vključevanjem v družbo, na primer: šel/la bom na žur h kolegu/ici, na predavanju bom v diskusiji povedal/a svoje mnenje, poklical/a bom na informacije in prosil/a za številko tega in tega… Pri programu samopomoči gre za učenje, torej je treba napredovati postopoma. Začni s preprostimi nalogami, šele kasneje preidi na zahtevnejše. Vsekakor pa vnaprej predvidi morebitne ‘ovire’, pripravi izgovore, da se umakneš, če bi se počutil/a v stiski, in premisli, kaj bi lahko rekel/la in storil/a v določeni situaciji.
5. Ne pozabi, da je vsak začetek težak, sčasoma pa ti bo vse lažje in lažje. Le pogumno!
