Društvo študentov medicine Slovenije je v tek pognalo nov projekt Srce, moja Skrb, ki temelji na ozaveščanju ljudi o grožnji velikega porasta srčno žilnih bolezni v Sloveniji in v svetu ter o naši moči, da to rast upočasnimo. Na to temo teče že kar nekaj akcij, ki širši populaciji nudijo informacije o srčno žilnih boleznih in hkrati oporo pri spreminjanju svojih življenjskih navad, vendar pa osveščanja na tem področju ni nikoli dovolj, saj so srčno žilne bolezni izredno nevarne, česar se mnogo ljudi sploh ne zaveda.
Proces ateroskleroze se začne že pri starosti treh mesecev
Bolezni srca in ožilja so tegobe, ki se začnejo razvijati potihoma in počasi, že zelo zgodaj. Kako zgodaj? Proces ateroskleroze začne teči že pri trimesečnih otrocih ter od takrat samo napreduje! In kaj storiti? Se aterosklerozo lahko pozdravi? Se lahko izognemo njenim posledicam? Na takšna in podobna vprašanja skušajo študenti medicine odgovoriti v okviru projekta Srce, moja Skrb.
Srce, moja Skrb je izobraževalni projekt
Namenjen je predvsem učencem 8. in 9. razredov ter dijakom srednjih šol. Projekt izkorišča priložnost medsebojnega izobraževanja mladih, “peer education”, ki zagotavlja večjo odprtost udeležencev delavnic in tako diskusijo na bolj osebni ravni. Namen akcije je, da se mladostnik poglobi v problem hitrega življenja in dejavnikov tveganja, ki jih ta življenjski stil prinaša in s pomočjo novega znanja spreminja svoje vedenje. Zdrav življenjski stil ima namreč največji vpliv na naše zdravje, če ga začnemo živeti zgodaj.
Delo z učenci in dijaki poteka v obliki delavnic, ki jih vodita dva študenta medicine. Delavnice potekajo na osnovnih in srednjih šolah v okviru rednega pouka biologije ali obveznih izbirnih vsebin. V vsaki delavnici sodeluje največ en razred učencev/dijakov, trajajo pa predvidoma dve šolski uri.
Najprej vodji delavnice učencem/dijakom razdelita kratek vprašalnik in s tem ugotovita, koliko o srcu, njegovem delovanju ter boleznih srca in ožilja že vedo. Nato se z njimi pogovorita o srčno žilnih boleznih, dejavnikih tveganja in kako te bolezni preprečevati. Bistvo delavnic je, da se do učencev/dijakov pristopi kot do vrstnikov in se z njimi pogovarja oz. se jih spodbuja, da sami razmišljajo in se o obravnavani problematiki pogovarjajo med sabo ter izmenjujejo svoje poglede in izkušnje. V okviru delavnice poteka v osnovnih šolah tudi delo v manjših skupinah. Te izdelajo plakat na ožjo temo (kajenje, alkohol in droge, gibanje, zdrava prehrana ter kronične nenalezljive bolezni), nato pa druga drugi plakate tudi predstavijo. V srednjih šolah se v okviru delavnic izvaja kviz.
Izobraževanje študentov
Vsak študent, ki vodi delavnico, se je predhodno udeležil dvednevnega izobraževanja, na katerem so predavali specialisti različnih področij in kjer je spoznal vse potrebne vsebine za uspešno in učinkovito izvedbo delavnice. Z načinom dela na delavnicah se je seznanil na motivacijskem vikendu, kjer so potekale simulacije delavnic. Šolanje in motivacijski vikend sta namenjena vsem zainteresiranim študentom medicine, pa tudi drugim, ki jih zanima ta problematika in delo z mladimi. Zaradi zelo velikega zanimanja študentov se bo šolanje in motivacijski vikend izvedlo dvakrat letno (oktobra in aprila), vsak mesec pa potekajo sestanki vodij delavnic, na katerih lahko izmenjajo svoje izkušnje. Šolanja se lahko udeleži neomejeno število članov, medtem ko je motivacijski vikend predviden za okoli 30 študentov.
Tek za srce
V okviru projekta Srce, moja Skrb so študenti medicine organizirali t.i. tek za srce v parku Tivoli. Pripravili so 2-, 4- in 10-kilometrsko progo po Tivoliju in Rožniku ter temu primerno tri kategorije. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade, ki so se skladale s tematiko, vsi udeleženci teka pa so prejeli broške/trakove s sloganom in logom teka
V sklopu teka so bile na prizorišču mimoidočim in udeležencem teka na stojnicah omogočene meritve holesterola, krvnega tlaka in sladkorja ter pogovor in podrobna predstavitev problematike. Pripravljeno je bilo izobraževalno gradivo, na katerem so povzete glavne točke preventive srčno žilnih bolezni. Na eni izmed stojnic so na lutki prikazovali temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja. Svojo stojnico je imelo tudi društvo Help, ki se bori proti aktivnemu in pasivnemu kajenju, in je mimoidočim merilo količino CO v izdihanem zraku.
Prireditev je v polni meri uspela, saj se je je udeležilo 470 tekačev, opravili pa so tudi okoli tisoč meritev holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka.
Veronika Žagar
