V Ameriki se je ponovno pojavila smrtonosna bolezen norih krav. To je šele 7. primer te smrtonosne bolezni. Ta bolezen se je v državi prvič pojavila leta 2003. Bolezen so zaznali v klavnici v Južni Kaliforniji. Bolezen norih krav je načeloma precej redko odkrita, je pa ozaveščanje in testiranje izredno pomembno.
Uradniki ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA), so 19. maja objavili, da je bila 5 – letna krava bila pozitivna na bolezen norih krav. Ko je bila krava namreč označena kot neprimerna za zakol, je bila pozitivna na bolezen po opravljenem rutinskem testiranju. »Ta žival ni nikoli vstopila v kanale zakola in nikoli ni predstavljala tveganja za oskrbo s hrano ali zdravje ljudi v Združenih državah,« so v izjavi zapisali predstavniki USDA.
Bolezen norih krav straši po celem svetu
Bolezen norih krav je progresivna nevrološka motnja goveda, ki jo povzročajo beljakovine, imenovane prioni. Prione najdemo na površini celic, vendar se pri boleznih, kot je nora krava, ti proteini nenormalno zvijejo in lahko povzročijo, da drugi, zdravi prioni storijo enako. Pri tej bolezni prioni vplivajo na beljakovine v možganih in centralnem živčnem sistemu, kar povzroča vrsto simptomov, vključno z vedenjskimi spremembami, težavami s koordinacijo, izgubo telesne teže, zmanjšano proizvodnjo mleka in na koncu smrt.
Obstajata dve obliki bolezni norih krav: klasična, ki se razvije, ko krava v svoji krmi zaužije okužen material, kot je mesna ali kostna moka, narejena iz okužene krave; in atipično, ki se spontano razvije pri starejših govedih.
Razlika med klasično in atopično boleznijo
Tako klasično kot atipično bolezen povzročajo prioni, vendar ima vsaka od obeh oblik edinstveno prionsko strukturo in se sprožita na različne načine. Klasično bolezen norih krav so prvič odkrili leta 1986 v Združenem kraljestvu. Izbruh je tam dosegel vrhunec januarja 1993, ko je število primerov naraslo na približno 1000 na teden.
Znanstveniki so sčasoma odkrili, da se prioni prenašajo s kravjo krmo, ki je vsebovala okužena možganska in hrbtenična tkiva, ki so ostala po klanju živali. Leta 1997 je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) prepovedala uporabo beljakovin prežvekovalcev – skupine kopitarjev, rastlinojedih pašnih sesalcev, ki vključuje govedo, bizone, koze, ovce in jelene – v krmi za druge prežvekovalce, pozneje pa je prepovedal uporabo nekaterih visoko tveganih tkiv goveda v krmi za vse živali, v skladu z USDA.
Zdi se, da se atipična bolezen norih krav včasih spontano razvije pri govedu, ki je običajno starejše od 8 let, zaradi česar je pojav bolezni pri 5-letni kravi neobičajen. Trenutno ni jasno, kaj sproži atipično bolezen norih krav. Po okužbi pa lahko traja med 3 in 6 let, da se simptomi razvijejo. Za bolezen nimamo ne zdravila in ne cepiva.
Bolezen norih krav pri ljudeh
Za ljudi je bolezen norih krav lahko nevarna, vendar zgolj neposredno. Pri nas se namreč razvije podobna bolezen, znana kot Creutzfeldt-Jakobova bolezen (vCJD), če zaužijemo živila, narejena iz okuženega goveda. Gre za vrsto prionske bolezni, katere posledica je smrt. Creutzfeldt-Jakobova bolezen (vCJD) je oblika motnje v delovanju osrednjega živčevja zaradi naglega in napredujočega propadanja možganskih celic.
Kaže se s psihičnimi znaki npr. spremembe v osebnosti in obnašanju, čustvena labilnost. Pojavijo se motnje spomina, zaznavanja in gibanja (motena koordinacija, nehoteni gibi, krči). Bolezen se v nekaj mesecih ali letih konča s smrtjo. Do sedaj še niso odkrili uspešnega načina zdravljenja. Bolezen je sicer zelo redka, po nekaterih podatkih, naj bi do leta 2019 odkrili le 232 primerov.
V nenavadnem primeru je laboratorijski tehnik v Franciji junija 2019 umrl zaradi vCJD, potem ko si je pomotoma vbrizgala prione, ki so povzročili bolezen norih krav, prek zaščitne opreme, ko je leta 2010 preučevala bolezen.
Novinar
