Po podatkih Mednarodne diabetične zveze in Svetovne zdravstvene organizacije je ljudi s sladkorno boleznijo na svetu preko 250 milijonov. Sladkorna bolezen je množična in število bolnikov še vedno narašča.
V Sloveniji je bilo leta 2007 125.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, med njimi za sladkorno boleznijo tipa 1 vsako leto zboli okrog 60 otrok in mladostnikov. Špelca Rudolf, sekretarka Zveze društev diabetikov Slovenije poudarja, da »v kolikor ne bodo sprejeti ukrepi za izvajanje učinkovitega preprečevanja in obvladovanja sladkorne bolezni, je napoved, da bo skupno število ljudi s sladkorno boleznijo leta 2025 doseglo 380 milijonov.«
Sladkorna bolezen je stanje kronično zvišane ravni krvnega sladkorja, ki nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina, posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Značilne težave, ki kažejo na sladkorno bolezen, so povečano uriniranje, huda žeja, hujšanje in splošna oslabelost. Bolezen se odkrije pri pregledu krvi zaradi slabega počutja ali naključno, saj kar 50 % sladkornih bolnikov ne ve, da imajo sladkorno bolezen. »Poleg povišanega krvnega sladkorja bolezen pogosto spremljata tudi motena presnova maščob (holesterola) in povišan krvni tlak. Bolezen lahko povzroči okvare na ožilju in živčevju. S pravilno urejeno in vodeno boleznijo lahko preprečite srčno kap, možgansko kap, odpoved delovanja ledvic, oslabel vid in slepoto ter amputacijo stopala oziroma noge.«
##### okvir #####
Zato je pomembno, da bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, da začnemo zdravljenje pravočasno in preprečimo hude posledice.
##### okvir #####
»Normalna višina krvnega sladkorja na tešče, določena v laboratoriju, je 6.0 mmol/l ali manj. Če je vrednost višja, potrebujete pogovor z zdravnikom, ki presodi, ali so potrebne dodatne preiskave oziroma ukrepi. Kadar je sladkor zelo visok, to je nad 10 mmol/l, se pojavijo: povečano uriniranje, huda žeja, hujšanje in splošna oslabelost. Takrat je obisk pri zdravniku nujno potreben,« Špelca Rudolf, sekretarka Zveze društev diabetikov Slovenije.
Diagnostične meje koncentracije glukoze v krvi
Na tešče
2 uri po začetku obroka
Normalen izvid
6,0 mmol/l ali manj
pod 7,8 mmol/l
Sladkorna bolezen
7,0 mmol/l ali več
11,1 mmol/l ali več
Vrste sladkorne bolezni
TIP 1:
– ponavadi se pojavi pri otrocih in odraslih pred tridesetim letom starosti;
– je posledica zelo selektivnega uničenja celic beta, ki je verjetno posledica nenehnega avtoimunskega delovanja.
TIP 2:
– vzroki niso znani, vendar več analiz kaže, da je bolezen posledica kombinacije genetske dovzetnosti in zunanjih dejavnikov oziroma dejavnikov okolja.
Sekundarna sladkorna bolezen:
– je posledica drugih bolezni ali delovanja nekaterih zdravil.
Motena toleranca za glukozo:
– mejna bazalna glikemija. Pri tretjini bolnikov se z leti razvije sladkorna bolezen tipa 2, tretjina ostane nespremenjena, pri tretjini pa se krvni sladkor normalizira.
Nosečnostna sladkorna bolezen:
– zdravi ženski se pokaže v nosečnosti in izgine po dojenju.
Sladkorni bolnik naj bi živel bolj zdravo kot drugi in naj ne bi imel omejitev. Mora pa skrbeti za redno prehrano, jemanje zdravil in telesno aktivnost.
##### okvir #####
Rizični dejavniki za pojav sladkorne bolezni:
sladkorna bolezen tipa 1: vpliv genov in okolja;
sladkorna bolezen tipa 2: debelost, premalo fizične aktivnosti, družinska zgodovina sladkorne bolezni, starost, hitra in mastna prehrana, visok krvni pritisk, velika porodna teža otroka, pojav nosečnostne sladkorne bolezni.
##### okvir #####
Možni zapleti zaradi sladkorne bolezni:
srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza, angina pektoris, okvara žilic na očesnem ozadju, zapleti na malih žilah in odpoved ledvic, kronična okvara živcev, amputacija, znižana koncentracija sladkorja v krvi ali zvišana koncentracija sladkorja v krvi.
Mojca Buh
