Si vedel, da so pacienti svoje pravice dobili že v Hamurabijevem zakoniku? Prav tako gotovo poznaš Hipokratovo zaprisego, ki je temelj sedanje medicinske prakse in etike in je še danes vodilo in osnovni etični kodeks zdravnikov. Če so že Mezopotamci in stari Grki vedeli, kaj zdravnik lahko z njimi dela, mora to poznati tudi človek 21. Stoletja!
Kdo skrbi za pacientove pravice?
Najpomembnejši varuh pacientovih pravic v Sloveniji je zastopnik pacientovih pravic. Nanj se pacient lahko brezplačno obrne vedno, kadar potrebuje nasvet, pomoč ali zastopanje pri uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. Poleg tega zastopnik lahko poda osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Zastopnik pacientovih pravic med drugim svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja v času pred ali med zdravljenjem in kadar so te kršene. Poleg tega podaja konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic po Zakonu o pacientovih pravicah in predlaga možne rešitve in nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po Zakonu o pacientovih pravicah. V okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva in daje predloge, pojasnila in druge izjave v njegovem imenu in v njegovo korist za hitro in uspešno razrešitev spora.
Najpomembnejše pravice pacienta
Temeljni vir je, kot smo že omenili Zakon o pacientovih pravicah. Namen zakona je zlasti skrb za enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju v razmerju med zdravnikom in pacientom ter zdravstvenim delavcem. Najpomembnejše pravice so določene v 5. členu Zakona. Ker pa zakona ne gre jemati po načelu sola scriptura, razložimo nekaj od njih.
- Prva je že sama pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev. Njen namen je dejstvo, da ima vsakdo pravico do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi. To pomeni, da pod nobenim pogojem ne sme priti do diskriminatorne obravnave, zlasti pri urgentnih stanjih.
- Naslednja ključna je pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. To pomeni tudi, da smo v primerih hudega pomanjkanja zdravniškega kadra ne glede na vse upravičeni do poštene obravnave.
- Verjetno smo že vsi bili v situaciji, ko smo na nek pregled, ki morda celo ni bil tako rutinski, čakali več mesecev. To ureja pravica do spoštovanja pacientovega časa. Zakon je v teoriji načeloma dobro poskrbel za to, da obstajajo čakalne liste ter ure za naročanje. Bolj ali manj se poskušajo tega zdravstvene ustanove tudi držati. Nujno pa je povedati, da nam ta določba zakona nalaga tudi dolžnost, ki je na pacientih in ne samo na zdravstvenih delavcih. V medijih smo večkrat zasledili, da se ljudje od zdravstvenih obravnav odjavljajo prepozno ali se na njih preprosto ne prikažejo. Gotovo to ni srž problema dolgih čakalnih dob, vendar brez dvoma pripomore k deležu prepozno obravnavanih pacientov.
- V zdravljenje nas ne sme nihče prisiliti in zdravljenja nam ne sme nihče preprečiti. To urejata pravici do obveščenosti in sodelovanja ter do samostojnega odločanja o zdravljenju. Gre za temeljni pravici, ki se nanašata na avtonomno odločanje o postopkih, v katere je posameznik vpleten. Na eni strani se pojavlja pojasnilna dolžnost zdravnika in takoj temu sledi pravica do samostojnega odločanja pri zdravljenju. To lahko sledi samo ustrezni poučitvi in obveščenosti ter zlasti upoštevanje pacienta kot enakovrednega subjekta pri zdravljenju.
- Kako pa je s trpljenjem in bolečino, ki gresta z roko v roki s stanjem večine pacientov? To ureja pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Na tem mestu moramo poudariti dolžnost zdravnikov, da dejansko v vseh primerih prisluhnejo pacientom in jim lajšajo trpljenje in bolečino (ali poskušajo to preprečiti). Problem je, da zdravniki velikokrat ozdravitev pacienta vidijo kot cilj, ki uresničuje sredstva. Ta pravica nam zagotavlja prav to, da bodo sredstva čim manj invazivna in prijazna.
- Za konec pa omenimo še izjemno pomembno pravico do drugega mnenja. Popolnoma jasno je, da smo si ljudje različni in se lahko zgodi, da morda podvomimo v njegovo dobronamernost in usposobljenost ali pa želimo slišati tudi mnenje drugega zdravnika. Pravica do pridobitve drugega mnenja je zelo pomembna pravica in s tem, ko je podana, pravzaprav nekako ekskulpira pacienta in mu še bolj potrdi in utemelji zgoraj naštete pravice.
Kako nam pomaga Varuh človekovih pravic?
Zakon navaja tudi posebno pristojnost Varuha človekovih pravic. V okviru nalog, ki jih ima, naj bi spremljal stanje tudi na področju uresničevanja pacientovih pravic. Če bi tukaj zasledil kakšne težave, bi lahko od pristojnih bodisi državnih ali drugih organov zahteval, da zagotovijo tiste razmere, ki bodo omogočale primerno uporabo in vzdrževanje tega zakona.
Gotovo to niso vse pravice, ki nam jih pravo zagotavlja, pogledali smo si zgolj najpomembnejše. Poleg Zakona o pacientovih pravicah urejajo naša temeljna upravičenja tudi drugi pravni viri, zato polagamo na srce, da ob nejasnostih poiščete nasvet pravnega strokovnjaka oziroma zastopnika pacientovih pravic. Ne boj se, je brezplačen in odziven!
Novinar
