Že dolgo vemo, da je naše počutje in zdravje zelo odvisno od tega, kaj pojemo. Pomembno je, da je hrana, ki jo zaužijemo, raznolika, da ima v sebi dovolj vitaminov in mineralov, manj znano pa je, da imajo nekatere jedi tudi skoraj čarobne učinke …
Kako založiti svoje možgane z energijo za študij?
Najpomembnejša aktivnost vsakega študenta je učenje. Ker pa nam včasih zaradi pomanjkanja motivacije ali koncentracije učenje ne gre tako, kot bi moralo, lahko preizkusimo nekaj čudežnih receptov, ki nam bodo zagotovo pomagali, da bodo v našem indeksu sijale same desetke.
Prehrana pri učenju bi morala vsebovati dovolj ogljikovih hidratov. Najbolj primerni jedi sta krompir in testenine, zato ker vsebujeta kompleksne ogljikove hidrate, hkrati pa pomirjata, sproščata in pomagata premagovati stres, kar je med učenjem, predvsem tik pred izpitom, zelo pomembno. Poleg tega lahko krompir in testenine pripravimo na tisoč in en način (lahko jima dodamo tudi rožmarin, ki velja za zelišče, ki nam izboljša spomin).
Odlična hrana za naše možgane so tudi ribe in polnovredna pšenica, saj vsebujejo veliko holina, ki spodbuja možganske funkcije in pozitivno vpliva na spomin. Koristne so tudi gobe (kuhane ali pečene), saj vsebujejo snovi, ki nas pomirjajo in izboljšujejo delovanje našega živčnega sistema. Oves pomirja živčno napetost, zato je priporočljiv za zajtrk pred izpitom (npr. ovseni kosmiči), sezam pa vsebuje številne snovi, ki so pomembne za prenos signalov v živcih in za registracijo informacij v možganskih celicah. Posladkamo pa se lahko z borovnicami, grozdjem, rozinami, rdečimi grenivkami in posušenimi marelicami.
Kako naj ostanem zdrav med napornim študentskim življenjem?
Študentje smo zaradi načina življenja populacija, ki je zelo izpostavljena tveganju, da zbolimo. Premalo spanja, neredna prehrana, stres zaradi študijskih obveznosti, predvsem pa preveč “družabnih” obveznosti – zaradi vsega tega lahko hitro zbolimo, to pa se pozna na našem študijskem uspehu, predvsem pa na našem počutju in sposobnosti doživljanja pravega “študentskega” življenja.
Najbolje je seveda, da že vnaprej poskrbimo, da ne bomo zboleli, in oskrbujemo svoj imunski sistem z vsem, kar potrebuje. Najlažje lahko to naredimo z uživanjem koruze, predvsem mlade, ki vsebuje veliko folne kisline. Tudi česen izboljšuje imunski sistem in deluje protivnetno.
Tudi ko že zbolimo, še ni prepozno – s hrano si lahko lajšamo bolezenske tegobe in tudi poskrbimo, da smo čimprej spet zdravi. Priporoča se čebula, ki deluje protibakterijsko, zdravi prehlade in čisti zamašene bronhije. Surovo zelje ali zeljni sok ima protivirusne in protibakterijske lastnosti, hren nam odlično očisti zamašene sinuse, semena sončnice pa imajo ugoden vpliv na izkašljevanje in se uporabljajo pri zdravljenju bronhitisov, vnetju grla in kašlja. Če imamo povišano telesno temperaturo, jo lahko znižamo z breskvami, repo in paradižnikom.
Voda – snov, brez katere ne gre
Zelo pomemben del zdrave prehrane je, da zaužijemo dovolj tekočine, pa naj bo to voda ali katerakoli druga pijača. Večina ljudi danes namreč zanemarja potrebe svojega organizma po vodi in pije šele, ko so žejni – pomembno pa je, da svojemu telesu redno dovajamo dovolj vode in pijemo tudi takrat, ko žeje še ne čutimo.
Voda je najpomembnejša sestavina v telesu in sestavlja okrog 70 odstotkov človekovega telesa. Voda ima številne pomembne lastnosti in v telesu opravlja zelo različne naloge. Za dobro delovanje potrebuje naš organizem najmanj dva in pol litra vode na dan. Nekaj je dobimo s hrano, vsaj poldrugi liter pa moramo telesu zagotoviti z uživanjem vode oz. druge tekočine.
Pomanjkanje vode ima za naš organizem lahko hude posledice: že suha usta so namreč znamenje resne dehidracije telesa. Že enoodstotna dehidracija pa pomeni zmanjšanje telesnih in duševnih zmogljivosti, razvoj agresivnosti in kronične utrujenosti. Taka dehidracija nastopi, že če smo pozabili popiti 2 velika kozarca vode.
Na kroničnega pomanjkanje vode se naše telo lahko odzove različno; pojavijo se lahko alergije, kronične bolečine, kot so zgaga, revmatične bolečine, bolečine v križu, bolečine v prsnem košu, bolečine v nogah, glavobol, zvišan krvni tlak. Kot kažejo najnovejše raziskave, se zmanjša imunska sposobnost organizma. V skrajnem primeru lahko nastanejo različni raki na sečilih, rodilih in dojkah.
