Psihadeliki so že dolgo predmet raziskav zaradi njihove sposobnosti vplivanja na možganske funkcije, vendar so halucinogeni učinki omejevali njihovo uporabo v medicini. Nova študija, objavljena v reviji Science, želi pokazati, da lahko ločimo med terapevtskimi učinki psihadelikov, predvsem pri zmanjševanju anksioznosti in med njihovimi halucinogenimi lastnostmi. S tem bi nekoliko destigmatizirali uporabo psihadelikov v terapevtske namene.
Raziskava o ločitvi terapevtskih in halucinogenih učinkov psihadelikov
Nedavna študija nakazuje možnost ločitve terapevtskih učinkov psihadelikov od njihovih halucinogenih učinkov, kar bi lahko pripomoglo k razvoju varnejših zdravil. Raziskava na mišjih modelih je pokazala, da proti-anksiozne in halucinogene lastnosti psihadelikov temeljijo na različnih nevronskih krogih.
Namesto zgolj razvoja novih kemičnih spojin raziskovalci preučujejo specifične nevralne kroge. »Osredotočili smo se na prepoznavanje nevronskih poti, odgovornih za posamezne učinke, in odkrili, da so te poti različne,« je pojasnil soavtor študije David E. Olson, direktor Inštituta za psihadelike in nevroterapevtiko ter profesor na Univerzi v Kaliforniji.
Testiranje anksioznosti pri miših in delovanje psihadelikov
V študiji so raziskovalci uporabili dva standardna testa za merjenje anksioznosti pri miših: test dvignjenega plus labirinta in test zakopavanja kroglic. Miši z visoko anksioznostjo se običajno zadržujejo v zaprtih delih labirinta in kompulzivno zakopavajo kroglice. Psihadeliki, kot je 2,5-dimetoksi-4-jodoamfetamin (DOI), pa zmanjšujejo to vedenje in spodbujajo raziskovanje odprtih prostorov.
»Psihadeliki zmanjšajo zakopavanje kroglic in povečajo pripravljenost miši za raziskovanje odprtih delov labirinta,« je povedala Christina Kim, glavna avtorica študije. Poleg tega je ekipa ugotovila, da halucinogene učinke, merjene s tresenjem glav, povzročajo drugi nevronski krogi, ki se ne prekrivajo s tistimi za proti-anksiozne učinke.
Razkrivanje nevronskih poti z molekularnimi orodji
Z uporabo molekularnega označevalca scFLARE2 so raziskovalci identificirali nevrone, ki jih aktivira DOI, predvsem v medialnem prefrontalnem korteksu, delu možganov, povezanem z zmanjšanjem anksioznosti. S fluorescenčno karto teh nevronov so raziskovalci uporabili optogenetiko, da bi specifične nevrone ponovno aktivirali z uporabo svetlobe.
Ponovna aktivacija teh nevronov je pri miših sprožila podobne proti-anksiozne učinke kot psihadeliki, vendar brez halucinogenih stranskih učinkov. Kimova je pojasnila: »Znova smo lahko povzročili zmanjšanje anksioznega vedenja z usmerjanjem na nevrone, ki so bili aktivirani z DOI.«
Genetski profil nevronov in nadaljnje ugotovitve
Z RNA sekvenciranjem so raziskovalci analizirali različne vrste nevronov v mreži, ki jo aktivira DOI. Odkrili so, da le del teh nevronov neposredno izraža receptor 5-HT2AR, ki je ključni cilj psihadelikov. Nevroni, ki izražajo receptor, aktivirajo dodatne celice v omrežju, kar omogoča širše vedenjske spremembe.
Te ugotovitve nakazujejo, da celice, ki posredno sodelujejo pri proti-anksioznih učinkih, igrajo pomembno vlogo pri širšem odzivu možganov. Olson je poudaril, da razumevanje teh mehanizmov omogoča razvoj ciljnih terapevtikov z izboljšanimi varnostnimi profili.
Ključni pomen za razvoj zdravil
Raziskava osvetljuje mehanizme delovanja psihadelikov in odpira vrata k razvoju terapevtskih zdravil brez halucinogenih učinkov. »Razumevanje, kako psihadeliki vplivajo na specifične nevronske kroge, je ključno za razvoj varnejših terapevtikov,« je zaključil Olson.
Takšna spoznanja so pomembna za prihodnost nevroznanosti in zdravljenje anksioznih motenj z natančno usmerjenimi terapijami. Že dolgo je namreč znano, da lahko psihadeliki pozitivno vplivajo na zdravljenje nekaterih psihiatričnih motenj, vendar je strah pred nezaželenimi stranskimi učinki med zdravstvenimi delavci še precej velik. Če bi s to študijo lahko zamejili te stranske učinke, se nam obeta napredek na tem področju, tako pri pripravi zdravil, kot pri rezultatih zdravljenja.
Novinar
