Krvodajalstvo je človekoljubna dejavnost, ki je nujno potrebna za vse nas. Mnogi ljudje namreč zaradi hujših poškodb, večje izgube krvi ali drugih zdravstvenih težav potrebujejo transfuzijo krvi, pri tem pa so odvisni od pripravljenosti drugih, da jim pomagajo in darujejo kri. Ker nikoli ne vemo, kdaj jo bomo lahko potrebovali tudi sami, bi bilo prav, da se vsi odločimo za obisk krvodajalske akcije.
Kdo lahko postane krvodajalec?
Krvodajalec lahko postane vsakdo, ki je trdnega zdravja in brez večjih zdravstvenih težav v preteklosti. Da bi zavarovali tako dajalca in njegovo zdravje kot tudi prejemnika pred prenosom bolezni ali zdravilnih sestavin, ki bi lahko bile za pacienta usodne, pa se pred odvzemom upoštevajo določene omejitve: krvodajalec mora imeti vsaj 18 in ne več kot 65 let, pri dajanju polne krvi mora biti presledek med odvzemi vsaj 3 mesece za moške in 4 mesece za ženske, telesna teža krvodajalca mora biti nad 50 kg, obstajajo pa še nekatere druge omejitve, o katerih se lahko pogovorite z zdravnikom, ki vas bo pred odvzemom krvi pregledal in vas povprašal o vašem zdravstvenem stanju.
V Sloveniji se beleži letno okoli 100.000 prijav krvodajalcev, opravi pa se okoli 94.000 odvzemov. Letno se zbere približno 42.000 litrov krvi.
Kako poteka odvzem krvi?
Pomembno je, da na odvzem krvi pridete spočiti. Popijte dovolj tekočine in pojejte nemasten obrok hrane, npr. kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo. Odvzem krvi načrtujte tako, da vsaj 12 ur po odvzemu ne boste opravljali nevarnih poklicev ali hobijev. Vsaj pet dni pred dajanjem krvnih ploščic ne smete vzeti aspirina ali katerega drugega zdravila, ki vsebuje acetilsalicilno kislino.
Za odvzem krvi se namestite v udoben stol, medicinska sestra pa skrbno očisti predel na koži, kjer vas zbode z iglo. Ves material, ki se pri odvzemu uporablja, je sterilen in za enkratno uporabo, zato pri dajanju krvi ni možnosti okužbe.
Krvodajalcu se običajno vzame 450 ml krvi, kar predstavlja največ 13% celotnega volumna krvi. Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja oz. njegovega počutja. Sam odvzem traja približno 5 do 10 minut ob stalni prisotnosti in nadzoru medicinske sestre.
Po odvzemu se mesto vboda tesno povije, da preprečimo podkožno krvavitev. Povoj na roki je treba obdržati vsaj dve uri. Na mestu vboda igle pri odvzemu krvi lahko včasih nastane podplutba ali hematom. Po odvzemu vam postrežejo tudi s prigrizkom in osvežilnimi pijačami, svetuje pa se, da tudi čez dan zaužijete čim več tekočine. Odvzeta kri predstavlja le del rezerve krvi, ki jo imajo zdravi ljudje, večina ljudi se dobro in hitro prilagodi na trenutno zmanjšanje volumna krvi. Izjemoma se lahko nekateri krvodajalci ob ali po odvzemu krvi slabše počutijo.
V Sloveniji statistično vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri.
Lako lahko postanem krvodajalec?
Če ste se po prebranem odločili, da se boste tudi sami pridružili številnim, ki v Sloveniji že darujejo kri, vam svetujem, da si na vsa dodatna vprašanja, ki jih morda imate, odgovorite na spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino, http://www.ztm.si/. Krvodajalec lahko postanete vsak dan, oglasite se na Zavodu RS za transfuzijsko medicino na Šlajmerjevi 6 v Ljubljani (telefon: (01) 54-38-100) vsak delovni dan od 7. do 14., ob četrtkih od 7. do 17. ure.
Veronika Žagar
