V današnjem času si skoraj težko predstavljamo poletje brez sončenja in lepe zagorele polti, čeprav se po drugi strani vse bolj zavedamo nevarnosti sončenja. »Sonce je za zdravo kožo agresor, porjavitev pomeni le njeno obrambo pred njim«. (specialist dermatovenerolog doc. dr. Igor Bartenj)
Pravilno sončenje
Po priporočilih strokovnjakov se je soncu treba izogibati med 11.00 in 16.00 uro. Koža naj bo pokrita s svetlimi in ne pretankimi oblačili, uporabljati pa moramo tudi primerno kremo z dovolj veliko zaščitnim faktorjem. To velja tudi pri oblačnem vremenu ali če smo v senci. Čas izpostavljanja soncu naj bo prilagojen pigmentaciji kože, povečujemo ga postopno. Z ustrezno nego si zaščiti kožo tudi po sončenju. Uporabljaj kakovostna sončna očala in si nadeni pokrivalo.
Vpliv sončnih žarkom na kožo
UVA-žarki stimulirajo pigmentacijo in temnenje kože, prodrejo globoko v kožo in povzročijo poškodbe elastičnih vlaken, odgovorni so za staranje kože in možen razvoj kožnega raka. UVB-žarki stimulirajo nastanek melanina in s tem temneje kože, pospešijo sintezo vitamina D, odgovorni so za opekline, predčasno staranje kože in nastanek nekaterih vrst raka.
Sonca se morajo izogibati predvsem rdečelasi, svetle polti, svetlooki, pegasti in z veliko pigmentnimi znamenji in tisti, ki so alergični na sonce. Sončni žarki so močnejši in nevarnejši v krajih bližje ekvatorju in v gorah. Še posebej je nevaren sveže zapadel sneg, saj se od njega odbije kar 80 odstotkov žarkov, medtem ko se od peska na plaži 25 odstotkov, od trave, zemlje in vode pa 10 odstotkov.
Kako izbrati pravo zaščitno sredstvo
Pri izbiri zaščitnega sredstva bodi pozoren na zaščitni faktor (SPF ali LSF), ki pove, kolikokrat dlje si ob uporabi izdelka lahko izpostavljen sončnim žarkom brez vidnih posledic v primerjavi s sončenjem brez njegove uporabe. Pozoren moraš biti tudi na vsebnost UVA- in UVB-filtrov in oznako za vodoodpornost.
Sredstvo za sončenje nanesi na kožo 30 minut pred začetkom sončenja. Na kožo ga nanesi po vsakem kopanju, brisanju z brisačo oziroma vsaki dve uri. Najbolj ogroženi so nosni greben, ličnice, ramena, dekolte, prsne bradavice, stegna, kolenski zgib in podplati. Ne pozabi na ustnice, saj ima koža na njih le malo lastne zaščite.
Posledice nezaščitenega izpostavljanja soncu
Najpogostejše obolenje, ki ga sproži sončna svetloba, je polimorfna fotodermatoza. Simptomi so mozoljčki, mehurčki ali srbečica. Če se izogibaš soncu, težave izginejo v nekaj dneh. Srbenje preprečujejo antihistaminiki in kreme za obnovo kože.
Infrardeči žarki povzročijo sončarico, ko se pregrejemo, kar je še posebej škodljivo za možgane. Zanjo je značilna visoka telesna temperatura, glavobol in vrtoglavica.
Nenehna izpostavljenost soncu je največji faktor tveganja za nastanek kožnega raka. Najpogosteje nastane na mestih, ki so najbolj izpostavljena soncu.
Po daljšem izpostavljanju soncu lahko pride tudi do opeklin, ki so različnih stopenj. Blažje oblike opeklin pokrijemo z mrzlim obkladkom, kožo pa namažemo s kremo ali losjonom. Primerna so tudi kozmetična sredstva po sončenju s pantenolom. Hujše oblike, ki jih spremlja močna rdečica, obsežnejše luščenje, napredovanje rdečine, pojav mehurjev, splošno slabo počutje, je treba pokriti s hladnim obkladkom in se odpraviti k zdravniku.
In še dodatno opozorilo strokovnjakov: Večina škodljivih učinkov se pokaže šele čez leta oziroma desetletja. Po drugi strani pa sonce tudi zelo pozitivno vpliva na naš organizem, zato sta ob preudarnosti strah in skrb odveč.
Ksenija Gider
