O motnjah hranjenja je v zadnjih letih vedno več govora. Vendar navadno, ko omenjamo motnje hranjenja, govorimo o anoreksiji ali bulimiji. V zadnjem času pa se pojavlja nova motnja, imenovana ortoreksija. Pri njej gre za motnjo hranjenja, pri kateri ljudje postanejo obsedeni z zdravo prehrano in načinom življenja. Pri ortoreksiji gre za obsedenost z zdravo prehrano, ki se lahko začne zelo nedolžno in dobronamerno. Ta je pogostejša pri ženskah, pri tem pa velja, da imajo posameznice realno podobo o svojem telesu, nimajo občutka, da so predebele. Na začetku lahko te osebe izgledajo zelo samozavestno, vendar čez čas dekompenzirajo, kar se pokaže v ekstremni pazljivosti pri prehranjevanju, socialni izolaciji in motnjah čustvovanja. Za vsem skupaj navadno stoji povečana potreba po kontroli.
Res, da je prehranjevanje z zdravo hrano koristno, vendar do meje, do katere ukvarjanje z njo ne začne omejevati funkcioniranja osebe. Ortoreksija je motnja pri hranjenju, ta nastane takrat, ko posameznik začne pretiravati z načinom prehranjevanja z zdravo hrano. Gre za neke vrste obsedenost. Strokovnjaki ortoreksijo uvrščajo med psihološke motnje. Tako kot vsaka druga bolezen oziroma motnja se tudi ortoreksija začne zaradi različnih težav – nizke telesne samopodobe, zdravstvenih težav … Na začetku večina s svojega jedilnika odstrani, umakne mastno, slano ali sladko hrano, kasneje pa še ostale vrste hrane. Zdrava hrana in način prehranjevanja postopno pridobi osrednje mesto v posameznikovem življenju. Prehrana ortoreksikov je torej strogo načrtovana, saj si pripravljajo dnevne in tedenske jedilnike. Nikoli se ne pregrešijo, in ravno zato ne prihajajo na razne zabave in druga družabna srečanja, oziroma jih veliko izmed njih na taka srečanja prinese kar svojo hrano.
Tako kot vsaka bolezen, ima tudi ortoreksija posledice, ne samo na osebi, ki ima to motnjo, ampak pusti posledice tudi na bližnjih te osebe. Zaostrovanje pravil prehranjevanja pripelje do posploševanja teh načel tudi na druga življenjska področja, npr. delo, šport, izobraževanje in celo na druge bližnje osebe. Zato nastajajo tudi konflikti, ki največkrat izhajajo iz vsiljevanja pravil prehranjevanja. Postopno lahko pride tudi do socialne izolacije, v kateri oseba z ortoreksijo po eni strani doživlja uspeh in nadvlado nad drugimi, saj je drugačna in s tem “boljša” (bolj zdrava) od drugih.
Verjetno vas zanima ali za to motnjo obstajajo zdravila oziroma ali je ozdravljiva? Seveda, ampak je terapija oziroma zdravljenje uspešno le v primeru, če jo oseba z ortoreksijo sprejme prostovoljno, s prisilo se namreč nikoli ne uspe.
Prav je, da pazite na svojo prehrano. Pretirano hujšanje ali pretirano nažiranje ni zdravo, prav tako pa ni zdravo pretiravanje z zdravo hrano. Vsaka stvar ima svojo mejo, do katere je še varno in ko preko nje ogrožamo sebe in ljudi okoli sebe s svojim načinom delovanja in komuniciranja. Poskrbite zase, bodite predvsem potrpežljivi in vztrajni in ne zahtevajte od sebe tistega, česar ne zmorete!
Mojca Polc
