Post oziroma postenje je prostovoljna krajša ali daljša popolna vzdržnost od hrane. Pri večini postov »užijemo« le svež zrak in vodo oziroma razredčene sadne ali zelenjavne soke. Za razliko od diet govorimo o postu takrat, ko zaužijemo le 300 do 400 kalorij na dan, kar je veliko manj kot pri raznih dietah za zmanjšanje telesne teže, kjer zaužijemo vsaj 1200 do 1500 kalorij dnevno. Postenje lahko izvajamo dokler je v našem telesu dovolj hranljivih rezerv za vzdrževanje življenja in normalno delovanje vseh vitalnih funkcij. Nanj prisega vse več ljudi, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov, želje po manjši teži ali boljšem splošnem počutju. Vendar se je pred dlje trajajočim postom potrebno prej posvetovati z zdravnikom.
Potek postenja
Postimo se lahko različno dolgo in na več načinov. Priporočljiv je enotedenski post, enodnevni post vsak teden ali tridnevni post vsak mesec, enkrat letno pa naj bi opravili daljši post.
Med postom lahko delamo normalno, priporočljivo je vsakodnevno gibanje. S športno dejavnostjo zaradi srčne mišice, ki dela le s polovično zmogljivostjo, ne smemo pretiravati. Priporoča se še savnanje, joga, meditacija ali kakšna druga oblika sproščanja. Potrebno je pogostejše tuširanje, saj se nam skozi kožo izločajo strupi. Čez dan je potrebno popiti vsaj 2.5 do 3 l tekočine, ki odplakne nakopičene odpadne in strupene snovi.
Načini postenja
Poleg klasičnega posta, kjer uživamo le vodo, poznamo več različnih načinov posta, ki se med seboj razlikujejo po vrsti dovoljene hrane kot npr:
– postenje s čaji in sokovi: to je najpogostejša oblika posta, uživamo surove ali prekuhane razredčene sadne in zelenjavne sokove, z medom oslajene zeliščne čaje in veliko vode, prebavila so zelo razbremenjena
– postenje s sokovi iz zdravilnih rastlin: s sokovi iz svežih korenin, listov, cvetov oziroma plodov zdravilnih rastlin brez kemičnih dodatkov ali alkohola
– postenje s sadjem in zelenjavo: dovoljene so tudi različne vrste presne ali hitro dušene zelenjave, dnevno lahko zaužijemo približno en kilogram sadja ali zelenjave
– postenje z juhami: juha z ovsenimi kosmiči, zelenjavne juhe
– postenje s sirotko: dnevno užijemo do liter in pol sirotke iz posnetega mleka
– postenje z mlekom in žemljami: uživamo stare žemlje in mleko itd.
Kaj se dogaja v telesu med postom
Med prehranjevanjem se v naših jetrih in mišicah kopiči energija v obliki glikogena. Med postom se telo prehranjuje z glikogenom, nato pa začne porabljati nabrane maščobne zaloge v telesu. Ko so porabljene maščobne zaloge, se sproži proces stradanja. Velike količine tekočine, ki jo je potrebno zaužiti, odplavljajo nesnago, ki se je nalagala v žilah, sklepih, mehkih organih in kosteh. Med postom se telo očisti, večina notranjih organov miruje, predvsem prebavila, ostali organi pa delajo z zmanjšano močjo. Po približno štirih dneh postenja se začnejo čistiti jetra in ledvica. Po postenju se nam izboljša tudi koža, ki postane bolj sijoča, napeta in čvrsta. Znak čiščenja telesa je lahko neprijeten zadah iz ust in močno obložen jezik, ki ga je potrebno čistiti.
Občasni post ne škodi zdravju, seveda če ne trpite za bulimijo ali anoreksijo. Zdrav človek visok 1,7 metra, ki tehta 70 kilogramov in ima približno 15 kg maščobnih zalog, se lahko v povprečju posti do 40 dni. V primeru postenja za več kot en dan se je kljub temu priporočljivo posvetovati z zdravnikom.
Pozitivni vplivi postenja
Raziskave so pokazale, da s postenjem lahko znatno izboljšamo zdravstveno stanje, okrepimo odpornost, zavremo staranje možganov, znižamo krvni tlak, preprečimo sladkorno bolezen, možgansko kap in srčne bolezni itd. Očisti se večina naših notranjih organov, koža postane napeta in sijoča. Vendar post ni zdravilo. Namen posta je le samoobnavljanje in samopomlajevanje našega telesa.
Še posebej dobro dene po dlje trajajočih praznikih z veliko sladkih in mastnih pregreh.
Matej Glažar
