Spanje velja za najpomembnejšo aktivnost, ki jo imamo ljudje. Med spanjem se naše telo obnavlja, možgani urejajo in filtrirajo informacije, ki smo jih čez dan pridobili. Še pomembnejše je spanje pri otrocih in mladostnikih, saj spanje podpira procese, ki so pomembni za rast in razvoj otroka. Da je pomanjkanje spanja smrtno nevarno že vemo, zdaj pa so znanstveniki odkrili še, da je pomembno tudi, da imamo reden urnik spanja.
Nereden urnik spanja vpliva na razvoj bolezni
Nereden urnik spanja lahko pomembno vpliva na večjo možnost za razvoj kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja in nastanek raka. Študija je bila narejena na več kot 100.000 odraslih, starih med 40 in 69 let, ki živijo v Združenem kraljestvu. Meritve pa so opravili med leti 2013 in 2015. S pomočjo pametne ure so raziskovalci izračunali verjetnost spanja posameznega udeleženca in jih razdelili v 2 skupini. Udeleženci so se ločili na tiste, ki so imeli nizko rednost spanja in tiste, ki so imeli povprečno rednost spanja.
Čeprav študija še ni bila strokovno pregledana, so v njej predstavljene pomembne ugotovitve.
»Kolikor mi je znano, je naša študija največja, ki preučuje, kako nereden spanec vpliva na umrljivost zaradi vseh vzrokov« je dejal Matthew Pase izredni profesor psihologije na univerzi Monash v Avstraliji in soavtor študije. »Pokazali smo, da lahko rednost spanja vpliva na smrtnost neodvisno od trajanja spanja.«
Zgovorni rezultati
V sedmih letih od izvajanja meritev do objave rezultatov je umrlo 3010 udeležencev študije. Ko so primerjali skupini udeležencev med seboj, so ugotovili, da so imeli tisti z nerednim načinom spanja kar 46 % večjo verjetnost, da bodo umrli zaradi katerega koli vzroka, kot udeleženci, ki so imeli povprečno rednost spanja.
Od umrlih udeležencev študije, jih je 1701 umrlo zaradi raka, medtem ko jih je 616 podleglo boleznim srca in ožilja. Ostali so umrli iz drugih razlogov. Raziskovalce pa je presenetilo, da so imeli tisti z nizko stopnjo rednosti spanja 33 % večjo možnost za razvoj raka in kar 73 % večjo možnost za razvoj srčno žilnih bolezni. Srčno žilne bolezni so tudi tiste, ki povzročijo največ smrti v razvitem svetu.
»Premiki v času spanja in budnosti lahko zmotijo telesne procese, kot je popravilo tkiv in metabolizem, zato lahko to poveča tveganje za kronično bolezen,« je dejal Pase.
Študija ima nekaj pomanjkljivosti
Kot je v raziskovalnem svetu normalno ima tudi ta študija nekaj pomanjkljivosti. Največja je gotovo ta, da so raziskovalci sklepali o spalnem urniku posameznikov, zgolj na podlagi njihove aktivnosti, tako ne morejo biti popolnoma prepričani, da so udeleženci resnično spali. »Če bi lahko še povečali natančnost naših meritev, bi lahko videli še močnejši učinek,« je dejal Pase.
Študija prav tako temelji na statističnem modelu, kar pomeni, da so mogoča posamezna odstopanja pri podatkih. Vseeno pa je zelo pozitivno, da je analiza upoštevala razlike v starosti udeležencev, etnični pripadnosti, spolu, statusu kajenja, sladkorni bolezni, obstoječih boleznih srca in raku, stopnji izobrazbe, dohodku in v povprečju, kako dolgo so vsako noč spali.
Izsledki so prepričljivi. Spremeniti moramo svoj pogled na spanje, saj skrivnost do zdravega življenja ni le količina spanja, ampak tudi spalna higiena.
Kako postaviti bolj zdrave navade
Pomembno je, da si nastavimo budilke, da se zbujamo ob isti uri ob delavnikih in vikendih; izogibati se je treba dremanju čez dan; in ne uporabljati naprave za brskanje po družbenih omrežjih v postelji. Pomaga lahko tudi vadba čez dan, vendar ne v nekaj urah pred spanjem, in izogibanje kofeinu po približno 15. uri. Veliko lahko naredimo tudi s tem, da ugotovimo, kakšna je naša biološka ura. Redno spanje temelji tudi na uskladitvi spanja glede na to, ali smo jutranje ali večerne osebe.
Higieno spanja lahko pomembno izboljšamo tudi z nekaj preprostimi spremembami v svojem vsakdanjiku. Ker naša notranja ura sledi sončni svetlobi, lahko veliko naredimo s tem, da se zjutraj čim prej izpostavimo dnevni svetlobi. Naj ne bo prva stvar, ki jo primemo v roke telefon. Najbolje je, če v spalnici sploh nimamo naprav, saj se tako lažje izognemo uram, ki bi jih izgubili z brskanjem po socialnih omrežjih. Predvsem pa je dobro iti v posteljo s čisto glavo. Pomaga lahko pisanje dnevnika ali kakšen drug način, da pretekli dan pustimo za sabo.
Spanje je pomembno predvsem za nas študente, ki večino svojih dni preživljamo za knjigami in si »tlačimo znanje v glavo«. Da si izboljšamo učne sposobnosti, pomaga tudi dobra sprostitev in spanje. Najboljši nasvet pa je, da gremo dan pred izpitom pravi čas v posteljo. »All-nighter« ne izboljša ne počutja in ne znanja.
Novinar
