Vedno slabše vreme, nizke temperature, stres na fakulteti ….
Vsi poznamo simptome: slabše počutje, slabo razpoloženje, kašljanje, kihanje, vročina, utrujenost … Ne glede na to ali nas je ujel prehlad ali pa nas muči “zimska utrujenost”, poskrbimo, da se bomo čimprej spet počutili bolje!
Opozorilni znaki
Vsem so nam še predobro znani: prehlad spremljajo zamašen nos in obilen izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Pomembno je, da prepoznamo razliko, v primeru, da smo se okužili z virusom gripe: pri gripi zamašeni nos ali obilni izcedek iz nosu običajno nista prisotna, pogostejši simptomi pa so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in velika utrujenost oz. izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne. Razlike je še ena: prehladna obolenja se pojavljajo vse leto, najpogostejša so jeseni in pozimi. Gripa pa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad.
Prehlad? Najbolj pomaga preventiva!
Vsem dobro poznana nadloga nas navadno obišče takoj, ko naša odpornost pade. Bolezen je relativno nenevarna, žal pa precej nadležna, zato je najbolje, da se ji skušamo čim bolj izogibati. Kako? Poskrbite za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali in jo razporedite v pet obrokov, redna telesna vadba in gibanje na svežem zraku tudi pozimi zelo koristi našemu telesu, izogibajte se prekomernemu uživanju alkohola, kave in kajenju (pri študentskem življenju sicer lažje rečeno kot storjeno, vendar poskusite vseeno), izogibajte se javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi (to seveda ne velja za predavanja!), dihajte skozi nos, ki je odličen filter za viruse, poleg tega pomaga ogreti zrak, roke si pogosto umivajte z milom in s toplo vodo, z rokami se ne dotikajte nosu in oči, uporabljajte papirnate robčke in jih takoj po uporabi zavrzite. Poskušajte se tudi od vseh, ki so prehlajeni, oddaljiti vsaj za en meter. Tudi pozitivno razmišljanje, veselje, zadovoljstvo in dovolj spanja krepijo odpornost telesa in nam pomagajo v boju z boleznijo.
Povezava med prehladom in mrazom?
Pravzaprav je ni. Mraz namreč ne povečuje možnosti za nastanek prehlada oz. ne poslabšuje nastalega obolenja. Pri nastanku prehlada so odločilni virusi. Osebe z normalnim imunskim sistemom imajo kar 95 odstotkov možnosti, da se okužijo, če pride virus v stik z nosno sluznico. 75 odstotkov okuženih razvije prehladne simptome, 25 odstotkov pa ne, čeprav je do okužbe prišlo. Predvidevajo, da se simptomi ne razvijejo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom.
Kaj pa če le zbolimo?
Zdravljenje prehladnih obolenj je lahko samo simptomatsko, kar pomeni, da skušamo odpraviti simptome prehlada, ki nam povzročajo neprijetnosti (boleče grlo, zamašen nos …). V večini primerov si lahko pomagate sami z zdravili za samozdravljenje, ki jih poznate oz. se o njih posvetujete s farmacevtom. Če se pojavijo zapleti oz. so simptomi prisotni dlje časa, obiščite zdravnika. Zdravljenje je najbolj uspešno, če začnemo dovolj zgodaj. Prehladni simptomi se začnejo 10 do 12 ur po okužbi, najhujši so po 36 do 72 urah, nato niso več tako izraziti. Zdravljenje prehlada je zato še posebej pomembno v prvih treh dneh.
Obisk pri zdravniku?
Navadno pri prehladu ni potrebe po obisku zdravnika, saj bo minil v nekaj dneh, v tem času pa si lahko pomagamo z zdravili za samozdravljenje. Kljub temu pa so tudi pri prehladu možno zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najbolj pogosta in nevarna pljučnica. Zato je pomembno, da opazujemo kako bolezen napreduje in obiščemo zdravnika v naslednjih primerih: kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni, pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni, kadar težko dihamo in požiramo, pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot tri dni, ali kašlju, ki vztraja več kot 7 dni, pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov in pri bolečinah v ušesih.
Tekst: Veronika Žagar
